lesen ročni sodček; SODOBNA USTREZNICA: barigla
FREKVENCA: 16 pojavitev v 5 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
barigla -e samostalnik ženskega spola
Vorenc
golt m, F9, agina, -ae, garla boléṡan, otúk v'garli, ali v'goltu; apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ṡapa grè k'pluzham ſkusi golt; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiṡzhanîe teh soby, teh uſt, ali golta odpertje
Svetokriški
kovaški prid. kovaški: v'tem meſti Linares je bil en kovashki im. ed. m hlapez (V, 85) ǀ kadar je kovashki tož. ed. m meih posdigval (V, 39)
Vorenc
leder m, F7, aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh, leder, mehka koṡhiza; corriarÿ, kateri leder, ali uſſinîe ſtrojio, ſtroijo; corÿ praesegmina, obreiṡki ledra; cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ṡa vbyavze teh ſtariſhih; lemnisci, -orum, ledar, ali jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio; obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè; pittacium, -cÿ, tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ
Vorenc
meh m, F14, amicinum, per vinskim meihu noshiza; ascavla, meiha piṡzhál; culeus, cullus, en méh, en ledraſti ṡhakel; cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ẛa vbyavze teh ſtariſhih; elutriare vinum, vinu pretozhiti, vinu s'meiha pretozhiti; follis, meih, inu kar je s'vuſſinîa ſturjenu, ṡhakel, torba, etc:; flabrum, meih ṡa pihanîe: tudi pihavenza; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; pnevmaticus, -a, -um, ut organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; uter, utris, en meih; utrarius, -a, -um, kateri vodó, ali vinu v'meihih noſſi; utres, mihovi; utricularius, -rÿ, eden, kateri s'meiham piṡzhe, ali piṡka; vesica, -ae, mihur, meih
Svetokriški
meh -a m meh: je napihnen od offerti, kakor en mejh im. ed. ǀ orgle lep glaſſ od ſebe dadò, ali kakor mejh im. ed. ſe sapre obmutio ǀ je premishloval kaku leta meih im. ed. je hualeshen, kir s'ſvojo ſapo tu mertuu vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kadar je kovashki meih tož. ed. posdigval ǀ Manichæus je bil shiu na meh tož. ed. odert ǀ nej sadosti de mejhi im. mn. pishajo ǀ Xſerxes Perſianski Krajl … je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami tepſti, inu vejter noter v' mehe tož. mn. vlouiti, inu s' shibami ga gaishlat
Vorenc
mehur m, F15, atheroma, atheromatis, en ẛhuul, ali mihúr; bubonicele, -les, eni mihurji v'teh ṡkrivnih kraih; bulla, ſhpanga na uṡdi, mihur, peina na vodi, knof piſmou, piſma knoff; bullare, mihurje na vodi délati; calculus, en kamenez, huda bolezhina v'mihurju; ebullare, naglu ṡlýti, ſe reſpozhiti, inu reṡlyti, kakòr en vodeni mihúr; furunculus, -li, en ṡhpizhaſt ṡhgèzhi mihúr; gingiva, -ae, meſſú okuli ṡoby, ali mihurji; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; ichryorolla, -ae, viṡine mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym; pernio, -onis, en mihúr na nogah od mraṡa, ali en napok, napozhenîe; pustula, -ae, mihúr, mihuriz; tuber, -ris, garzha, mihúr, otúk, otékluſt, mauroh; ulcerosus, -a, -um, polhin tvorou, inu mihurjou, ali moṡlou; vesica, -ae, mihúr, meih
Celotno geslo
Etimološki
mȋl mīla prid.
Celotno geslo
Etimološki
Svetokriški
mrtev -tva prid. mrtev: v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
Vorenc
pihanje s, F6, flabrum, meih ṡa pihanîe; flamen, puh, puhanîe, pihanîe; perflatus, -us, velikiga vétra pihanîe; proflatus, -us, pihanîe, veiter; reflatus, -us, ṡupar veiter, ali pihanîe; sufflatio, vel sufflatus, -us, pihanîe, ali podpihanîe
Svetokriški
povzdigovati dov. povzdigovati, dvigati: ſvoje ſerze je v' nebeſſa posdigoval del. ed. m (V, 306) ǀ kadar je kovashki meih posdigval del. ed. m, je premishloval kaku leta meih je hualeshen (V, 39)
Vorenc
stariši m mn., F11, avitus, -a, -um, dédou, dédina, tih ſtariſhih blagú, kar od dédou pride; cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ṡa vbyavze teh ſtariſhih; exorbatus, -a, -um, kateri néma vezh ſtariſhih; impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu Boga, inu te ſtariſhe; maiores, ſtarishy; majores nostri, naſhi ty ſtariſhy; orbitas, ſyroṡzhina, ſyrotúſt, ṡguba, ṡgublenîe ene lubeṡnive rizhy, pomankanîe teh ſtariſhih; parentalis, -le, animae parentales, duſhe teh ſtariſhih; parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti; parentes, ty ſtariſhi; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm: Bogarodnoſt
Vorenc
stoječ del., F15, aqua puteobis, stagnans, ſtojezha voda; firmus, -a, -um, ſtanovit, ſtojezh, nevkrètin, ſtanovitin; fixus, -a, -um, ſtojezh, perbyt, nepremaknên; imminens, naprei ſtojezhi; nomen substantivum, ſtojezhe imè; obfirmativus, -a, -um, ṡupar ſtojezhi, ṡuparni, truzaſt; obnixus, -a, -um, ṡupar ſtojezh; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti; praesens, vprizhni, letá vprizho, ſadanî, v'prizho ſtojezhi; prandium statarium, kadar ſe ſtojezh fruṡhtika; prominentes venae, vun ſtojezhe ṡhyle; promineus, vun ſtojezhi; stagnum, -gni, jeṡeru, ali ſicer ena ſtojezha voda; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu
Vorenc
torba ž, F5, follis, meih, inu kar je s'vuſſinîa ſturjenu, ṡhakel, torba, etc:; mantica, -ae, biſſaga, torba, ṡhakel; manticulari, vunkai s'arṡheta, ali torbe kraſti; manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe, biſſage krade; pera, -ae, taṡhka, torba
Vorenc
ubijavec m, F4, cullus, en ẛledra meih, ali ṡhakel, ẛa vbyavze teh ſtariſhih; homicida, vbiaviz, vboinik, vbyavnik, kateri ludy vbya; interfector, vboinik, vbyaviz, raṡboinik; peremtor, vbyaviz
Vorenc
usenje s, F6, corriarÿ, kateri leder, ali uſſinîe ſtrojio, ſtroijo; corium, uſſinie; follis, meih, inu kar je s'vuſſinia ſturjenu; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo; scortum, -ti, uſſinîe; tergus, -oris, uſſinîe, ali koṡha
Vorenc
vrat m, F17, anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli vratú; cervix, ẛatilik, vrát, ẛatilnik; collifragium, vratú ẛlomnenîe; collufragus, kateri ſi vrát vlomi, ali ſpahne; collum, vrát, gerlu; collum eburneum, beil vrát, kakòr s'ſlona koſty; jugulum, -li, perva ſtrán vratú, vrát; jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; onocrotalus, -li, ... je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima vrát kakor en ṡhakil; opisthotonicus, kateri glavo, ali vrát ṡavitu darṡhy; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; praebere cervices, vrát iṡtegniti, inu pomoliti; tetanus, kateri ne more vratú, ali garla obrazhati
Vorenc
žakelj m, F11, cilicium, ṡhimnata ſraiza, páṡ, ṡhakil, vrézher; culeus, cullus, en méh, en ledraſti ṡhakel; cullus, en ẛledra meih, ali ṡhakel ẛa vbyavze teh ſtariſhih; excuſsorium in mola, paitel, ali ta ṡhakel ṡa ſjanîe v'malini; follis, meih, inu kar je s'vuſſinîa ſturjenu, ṡhakel, torba, etc:; mantica, -ae, biſſaga, torba, ṡhakel; onocrotalos, -li, diṡhevnik, ali gugaviz: je ena tyza labudu podobna ... ima vrát kakor en ṡhakil; pasceolus, -li, ena moſhna, ali uſſinat ṡhakel, arṡhet, ali torbiza; saccarius, -rÿ, fakyn, kateri ṡhakle noſſi; saccinus, kar k'ṡhakli ſliſhi; saccus, -ci, en ṡhakil, moſhna
Število zadetkov: 19
Dostopnost