Zadetki iskanja
momljáčka -e ž, člov. (á) poud.
momljáčev -a -o (á) poud.
1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho govoriti: jezno je hodil po sobi in momljal sam zase; momljal je in kimal; momljal je, kakor bi se prebujal iz spanja
// nerazločno, bolj tiho govoriti, pripovedovati: momljati molitve; starec je momljal nekaj predse; dobro je, je momljal s polnimi usti
2. oglašati se z nizkim, bolj tihim glasom: medved preteče momlja
3. ekspr. jesti (s stisnjenimi ustnicami): otrok momlja skorjico kruha
● med spanjem je otrok momljal z ustnicami premikal ustnice
- momljáje :
momljaje je nekaj vprašal
- momljajóč -a -e:
momljajoč glas; momljajoče renčanje medveda; momljajoča usta; prisl.: momljajoče govoriti