epitáf -a m (ȃ)
knjiž. besedilo mrtvemu na nagrobniku; nagrobni napis: prebiral je epitafe na pokopališču / pesnik si je sam napisal epitaf; Župančičev epitaf na grobnici narodnih herojev
// nagrobnik z napisom: epitafi, vzidani v steno
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
gôvor -a m BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
odvisni govor premi govor
1.
sposobnost oblikovanja besed, stavkov z govorilnimi organi
SINONIMI:
2.
odvisni govor premi govor
Pleteršnik
gọ̑vor, m. die Rede, das Gespräch; g. nastaviti o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; g. se plete na vse kite, das Gespräch spinnt sich nach allen Seiten, Jan.; — die Rede, der Vortrag; g. imeti, eine Rede halten; naučen g., memorierte Rede, govor z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); nagrobni govor, die Grabrede, Jan., nk.; = pogrebni g., Cig.
SSKJ²
grôben -bna -o prid. (ō)
1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen
♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev
2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina
// zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom
1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen
♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev
2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina
// zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom
- grôbno prisl.:
bil je grobno tih
SSKJ²
kámen1 -mna m (á)
1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira
// kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material
2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši
3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro
4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve
● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; um. žarg. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
♦ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju
1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira
// kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material
2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši
3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro
4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve
● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; um. žarg. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
♦ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju
Pravopis
kámen -mna m (á)
1. metati ~e; snov. zidati s ~om; vklesati v ~; dragi ~; lomljeni ~; lahki ~ lehnjak; kresilni ~ kremen
2. mejni, mlinski ~; nagrobni ~ nagrobnik; zdrav. ledvični ~
3. poud.: ~ se mu je odvalil od srca |skrb, nadloga je prenehala|; položiti temeljni ~ za kaj |opraviti začetna dela|
1. metati ~e; snov. zidati s ~om; vklesati v ~; dragi ~; lomljeni ~; lahki ~ lehnjak; kresilni ~ kremen
2. mejni, mlinski ~; nagrobni ~ nagrobnik; zdrav. ledvični ~
3. poud.: ~ se mu je odvalil od srca |skrb, nadloga je prenehala|; položiti temeljni ~ za kaj |opraviti začetna dela|
Celotno geslo
Sinonimni
kámen1 -mna m BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: brusni kamen dragi kamen kamen modrosti kropilni kamen kilometrski kamen krstni kamen mlinski kamen nagrobni kamen obcestni kamen obtežilni kamen stiskalnice ogelni kamen poldragi kamen preizkusni kamen spodnji mlinski kamen prodni kamen temeljni kamen vinski kamen
kos trdne snovi, iz katere je sestavljena zemeljska skorja
brusni kamen dragi kamen kamen modrosti kropilni kamen kilometrski kamen krstni kamen mlinski kamen nagrobni kamen obcestni kamen obtežilni kamen stiskalnice ogelni kamen poldragi kamen preizkusni kamen spodnji mlinski kamen prodni kamen temeljni kamen vinski kamen
SSKJ²
kipár -ja m (á)
kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / um. žarg. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa
kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / um. žarg. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa
Celotno geslo
ePravopis
Ludolf
Predlog
Ludolfa samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
nizozemski matematik
IZGOVOR: [lúdolf], rodilnik [lúdolfa]
BESEDOTVORJE: Ludolfov
Pravopis
Celotno geslo
Pohlin
]
SSKJ²
SSKJ²
nagróben -bna -o prid. (ọ̑)
ki je na grobu: nagrobni kamen, spomenik; nagrobna plošča / nagrobni govor je imel rektor univerze / nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku
ki je na grobu: nagrobni kamen, spomenik; nagrobna plošča / nagrobni govor je imel rektor univerze / nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku
Pravopis
Pleteršnik
nagróbən, -bna, adj. auf (an) dem Grabe befindlich oder vor sich gehend: nagrǫ̑bni kamen, der Grabstein, Cig., Jan., nk.; nagrobni govor, die Grabrede, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. nadgroben.
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
nagróbnica -e ž (ọ̑)
1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico
● star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor
2. zastar. roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice
1. knjiž. žalostinka: vojaki so umrlemu zapeli nagrobnico
● star. ko je duhovnik govoril nagrobnico, so ženske zajokale nagrobni govor
2. zastar. roža, rastlina, s katero se krasi grob: na grobovih so odcvetele nagrobnice
SSKJ²
nagróbnik -a m (ọ̑)
1. spomenik na grobu: postaviti nagrobnik očetu; sklesati nagrobnik; kamnit, marmornat nagrobnik; pren., ekspr. v tej zbirki je pesnik postavil nagrobnik svoji ljubezni
2. knjiž. nagrobni napis: sestaviti nagrobnik
1. spomenik na grobu: postaviti nagrobnik očetu; sklesati nagrobnik; kamnit, marmornat nagrobnik; pren., ekspr. v tej zbirki je pesnik postavil nagrobnik svoji ljubezni
2. knjiž. nagrobni napis: sestaviti nagrobnik
Kamnarstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost