Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
brezokúsen -sna -o prid. (ú ū)
ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna
SSKJ²
nakíčenost -i ž (ȋ)
ekspr. pretirana, neokusna okrašenost: ne mara nikakršne nakičenosti; nakičenost slike, stavbe
SSKJ²
nèokúsen -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū)
ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna
 
ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke
    nèokúsno prisl.:
    neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje
Celotno geslo Sinonimni
nèokúsen -sna -o prid.
ki nima prijetnega okusa
SINONIMI:
slab1, ekspr. grozen, ekspr. pošasten, ekspr. strašen, ekspr. zanič1
GLEJ ŠE SINONIM: brezokusen, nespodoben
Pleteršnik
neokúsən, -sna, adj. 1) unschmackhaft, nk.; — 2) ohne (ästhetischen) Geschmack, geschmacklos: neokusna noša, nk.; pogl. nevkusen.
SSKJ²
okús -a m (ȗ)
1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh
// značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini
// občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus
2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu
3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu
// sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa
● 
vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo
Pravopis
stràšen -šna -o in strášen -šna -o; strašnêjši -a -e in stràšnejši -a -e in strášnejši -a -e (ȁ; á; ȃ; ȇ; ȁ; á; ȃ) ~ prizor; poud.: ~ kvartopirec |navdušen vnet, strasten|; ~ mraz |zelo hud|; ~a hrana |zelo slaba|; ~a obleka |zelo grda, neokusna|; ~o vreme |zelo neugodno|
stràšno -ega s, pojm. (ȁ) izvedeti kaj ~ega
stràšnost -i in strášnost -i ž, pojm. (ȁ; á; ȃ)
Jezikovna
Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Pravopis
žáganje -a s, pojm. (ȃ) ~ drv; snov. pomesti ~; slabš. |neokusna jed|
Pravopis
žagovína -e in žágovina -e ž, snov. (í; ȃ) pomesti ~o; slabš. |neokusna jed|
Število zadetkov: 10