Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]
    1. udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno izražati močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
    2. ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi
    3. ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza
    4. ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa
ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...
Pravopis
čudíti se in čúditi se -im se nedov. čúdi se -te se in -íte se, čudèč se -éča se, star. čudé se; čúdil se -íla se; čúdit se; čúdenje in čudênje; (-čúdit se) (í/ȋ/ú ȗ) komu/čemu ~ ~ novici; čuditi se nad kom/čim ~ ~ ~ nenavadnim vprašanjem
●čudíti in čúditi -im (í/ȋ/ú ȗ) čuditi se: koga ~i me, da tega nihče ne ve
Terminološka
Kontingenčni načrt
Na nas so se obrnili vojaški strokovnjaki s predlogom poslovenjenja angleškega termina contingency plan , ki označuje čim bolj podroben in razdelan načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah in vključuje tako potrebne vire kot možnosti njihove razmestitve in izhodišča za nadaljnje načrtovanje potreb. Potrebujejo jasen, kratek in nedvoumen slovenski termin. Med obstoječimi rešitvami ne najdejo primernega poimenovanja, zato predlagajo novo poimenovanje premostitveni načrt , kar bi po njihovem mnenju ustrezno označevalo nujno prilagoditev vojske na novonastale razmere. Prosimo za vaše mnenje, kateri termin je najustreznejši, glede na to, da v različnih terminoloških bazah in vojaških slovarjih, npr. v Obrambno-Vojaškem terminološkem slovarju MOterm , Začasnem angleško-slovenskem vojaškem priročnem slovarju , že obstaja več poimenovanj, in sicer načrt delovanja v različnih razmerah , rezervni načrt , načrt delovanja v nepredvidljivih razmerah , kontingentni načrt RS za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov za mednarodno zaščito , načrt izrednih ukrepov , načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih , krizni načrt , načrt dela v izrednih razmerah .
Terminološka
Mešana resničnost, navzkrižna resničnost
Zanima me ustrezno slovensko poimenovanje za angleški termin mixed reality , ki označuje združevanje resničnega sveta in virtualnih svetov z namenom ustvarjanja novih okolij, v katerih resnični predmeti soobstajajo z virtualnimi oz. navideznimi v dejanskem času, kar uporabniku ustvarja občutek stvarnega okolja. Prav tako me zanima ustrezno slovensko poimenovanje za angleški termin cross-reality , ki označuje programsko in strojno opremo, ki prek virtualnega sveta omogoča spremembe v resničnem svetu, npr. s proženjem stikal na daljavo. Pojma sta sicer povezana s pojmoma, ki ju v slovenščini poimenujeta obogatena resničnost in navidezna resničnost.
SSKJ²
načemériti -im tudi načmériti -im [prva oblika načəmeriti in načemeriti] dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti kaj čemerno: načemeriti obraz
    načemériti se tudi načmériti se
    postati čemeren: ob tej novici se je načemerila
SSKJ²
namúzniti se -em se dov. (ú ȗ)
s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa: moški so se ob tej novici namuznili; skrivaj, veselo, zadovoljno se namuzniti
Pravopis
nasŕšiti -im dov. -en -ena; nasŕšenje (ŕ; ŕ ȓ) kaj Maček je nasršil dlako
nasŕšiti se -im se (ŕ; ŕ ȓ) Pes se je nasršil; poud. Ob tej novici se je ves nasršil |vznejevoljil, razjezil|
Pleteršnik
novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.-Cig.; (iz furl.).
SSKJ²
obledéti -ím dov., oblédi tudi oblêdi (ẹ́ í)
1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi
// star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel
2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so obledele
3. knjiž. postati manj izrazit: hudo doživetje je nekoliko obledelo; spomin nanj je obledel
    obledèl in obledél -éla -o:
    obledel napis; obledele zavese
SSKJ²
obràz -áza m (ȁ á)
1. prednja stran glave: namazati, natreti obraz s kremo; skrbno si je obrisal obraz; pokriti obraz z dlanmi, rokami; skriti, ekspr. zakopati obraz v dlani; potegnil si je z roko čez obraz; padel je na obraz; udariti koga v obraz; pot mu je lil po obrazu; ves umazan je po obrazu; bled obraz; brazgotinast, kozav, mozoljast obraz; izredno fotogeničen obraz; grd, lep obraz; ljubek otroški obraz; okrogel, ozek, širok, podolgovat obraz; od bolečin spačen obraz; obraz je imel rdeč od jeze, zagorel, zaripel; slabš. človek s konjskim obrazom; imenovati dele obraza; gube obraza so se ji poglobile; skrbeti za nego obraza; značilne poteze obraza; vesel, žalosten izraz na obrazu; krema za obraz / klobuk mu ne pristaja k obrazu / postaral si se v obraz; ostala je mladega obraza; videti je bil siv, voščen v obraz / ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je
// nav. ekspr., navadno s prilastkom z mimiko
a) izraženo razpoloženje, stanje: z boječim, plahim obrazom je vprašal; prestrašil se je njegovega hudega, jeznega obraza; sprejel ga je s kislim obrazom nerazpoložen, nejevoljen; odhajal je z nesrečnim, začudenim, zadovoljnim obrazom; s pogumnim obrazom je stopil predenj; sijoči, veseli obrazi; sedeli so zapetih obrazov nesproščeni; brezizrazni / obraz se mu je v trenutku zresnil
b) izražena lastnost: gledal je v njegov dobri, pošteni obraz; imel je zelo inteligenten obraz; deško predrzen obraz; presenetil ga je strog profesorski obraz; obraz ima še kar človeški
2. ekspr., navadno s prilastkom človek: ta obraz mi je znan iz avtobusa; zbralo se je veliko neznanih obrazov; v množici sem iskal njen obraz; na dopustu bi rad spoznal nove obraze / srečujem vedno ene in iste obraze / publ. najlepši obraz slovenskega filma
3. ekspr., navadno s prilastkom oblika pojavljanja
a) glede na zunanjost, videz: ti ljudje so dali kraju dokončen obraz; zemlja spreminja svoj obraz; spremeniti obraz časopisa; mesto ima veliko obrazov / sonce je skrilo obraz / obraz našega časa, dobe / vloga z nešteto obrazi z veliko možnostmi izražanja
b) glede na vsebino, bistveno značilnost: ugotoviti obraz oblasti; spoznati vse obraze življenja / njegov duhovni obraz / literatura si prizadeva najti nov obraz / z oslabljenim pomenom prikrival je obraz preteklosti preteklost
4. lit., zlasti v drugi polovici 19. stoletja kratko literarno besedilo, v katerem se avtorjevo trenutno razpoloženje primerja, izenačuje z motivom iz narave: pisati obraze / Jenkovi Obrazi
● ekspr. ob tej novici se mu je obraz podaljšal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, neprijetno presenečenje; ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. obraz se ji je omehčal z mimiko je izrazila pripravljenost popustiti v čem, storiti kaj; ekspr. obraz se mu je zmračil z mimiko je izrazil nejevoljo, jezo; ekspr. kakšne obraze je delal od presenečenja, začudenja se je zelo spakoval; ekspr. kaj bi delal kisel obraz kazal nejevoljo; ekspr. pokazal je svoj pravi obraz storil je kaj, navadno kaj slabega, kar kaže, izraža njegov značaj; ekspr. v obraz mi laže predrzno, nesramno; ekspr. tega mi ne boš metal v obraz tega mi ne boš brez obzirov pravil, očital; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. nikomur ne more pogledati v obraz čuti se krivega; je kriv; ekspr. v obraz povedati komu izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; ekspr. kri mu je udarila v obraz zelo je zardel; knjiž. večkrat je že zrl smrti v obraz večkrat je bil v smrtni nevarnosti; ekspr. ne smeš soditi ljudi po obrazu ne smeš presojati njihovega značaja po videzu; ekspr. človek z dvema obrazoma ki se kaže drugačnega, kot je
Celotno geslo Sinonimni
obúpati -am dov.
priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja
SINONIMI:
izgubiti upanje, ekspr. dvigniti roke, ekspr. napraviti križ čez kaj, ekspr. narediti križ čez kaj, ekspr. pasti v obup, ekspr. predati se obupu, ekspr. prepustiti se obupu, neknj. pog. scagati, ekspr. skrušiti se, ekspr. storiti križ čez kaj, ekspr. vdati se obupu, ekspr. vreči puško v koruzo, ekspr. zapasti obupu, knj.izroč. zdvojiti
SSKJ²
osúpniti -em dov. (ú ȗ) nav. ekspr.
1. zelo se začuditi: ob tej novici je osupnila; osupnil je nad njeno razgledanostjo
2. preh. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: dogodek je osupnil javnost; vse je osupnila dečkova podobnost z dedom; brezoseb. osupnilo me je, da je kljub bolezni prišel
    osúpnjen -a -o knjiž.
    osupel: bil je osupnjen nad njihovo neobčutljivostjo; ves osupnjen je stekel za njim; prisl.: osupnjeno pogledati, vprašati; 
prim. osupel
Pravopis
osúpniti -em dov. osúpnjen -a; osúpnjenje (ú ȗ) koga ~ člane z nenavadnim predlogom; ~ ob nenavadni novici
Celotno geslo Sinonimni
osúpniti -em dov.
1.
ekspr. zelo se začuditi
SINONIMI:
ekspr. debelo pogledati, ekspr. na široko odpreti usta
2.
koga ekspr. povzročiti veliko začudenje pri kom
SINONIMI:
knj.izroč. osupiti, ekspr. šokirati, zastar. zadiviti
GLEJ ŠE SINONIM: presenetiti, začuditi se
SSKJ²
oživéti -ím dov., ožível (ẹ́ í)
1. postati (ponovno) živ: princeska v pravljici oživi / mrtvo oko spet oživi / spomladi narava oživi
// začeti se gibati, premikati, kot da bi bil živ: lutke v njegovih rokah so oživele; sence na steni so oživele
2. postati živahen, dejaven: ob novici je vsa oživela; oživeti v pričakovanju dogodka / njen obraz je oživel
// s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: zvečer so ulice oživele; brezoseb. zunaj je naenkrat oživelo
3. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so oživeli spomini; sum je oživel v njegovi duši
    oživèl in oživél -éla -o:
    oživela narava
    ožívljen -a -o:
    v pričakovanju oživljen obraz; prisl.: fant je oživljeno nadaljeval
SSKJ²
pobledéti -ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ́ í)
1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela
// prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid
2. obledeti: črnilo, slika z leti pobledi
3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele
4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel
    pobledèl in pobledél -éla -o:
    pobledel obraz; od pranja pobledela obleka
SSKJ²
podrhtéti -ím dov. (ẹ́ í)
krajši čas drhteti: spodnja ustnica ji je ob novici podrhtela
Jezikovna
Poimenovanje igre »kamen, škarje, papir« oz. »kamen, škarje, list«

Opažam, da v zadnjem času v osrednjeslovenski regiji različico otroške igre, ki je imela vzorec "kamen, škarje, list", vse bolj nadomešča različica, pri kateri se reče "kamen, škarje, papir". Zanima me, od kod ta sprememba, poleg tega pa me zanima, kako igro igrajo drugod po Sloveniji.

SSKJ²
políti -líjem dov. (í)
1. narediti, da pride tekočina na kaj, navadno iz posode: politi slamo z bencinom; politi tla / politi prt s črnilom; politi se z vrelo vodo; pren., knjiž. njegove navdušene besede so polili s posmehom
♦ gastr. pečene ribe politi z marinado
// nehote spraviti navadno del tekočine iz posode: nesi previdno, da ne poliješ; politi juho, mleko; če je skodelica prepolna, se rado polije
2. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; obliti2: mrzel pot ga je polil (po hrbtu); zona ga je polila ob tej novici / polila jo je rdečica, star. kri zardela je; polile so jo solze začela je jokati
● te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale
    polít -a -o:
    z vodo polita tla
    ●     stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno
SSKJ²
pomračíti -ím dov., pomráčil (ī í) knjiž.
1. narediti mrko, neprijazno: nove skrbi so mu pomračile obraz; ob slabi novici se je pomračil
2. narediti nejasno, zmedeno: bridkost mu je pomračila duha
● knjiž. um se mu je pomračil postal je duševno bolan
    pomračíti se 
    postati mračen, temen: nebo se je pomračilo / luna se je pomračila; brezoseb. pomračilo se je zmračilo se je
    pomračèn -êna -o:
    pomračen spomin; sonce bo deloma pomračeno
Število zadetkov: 65