Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Terminološka
Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
Celotno geslo eSSKJ
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
      1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
    2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]
    1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
    2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
Celotno geslo ePravopis
avonski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
avonska avonsko pridevnik
nanašajoč se na reko
nanašajoč se na upravno enoto
IZGOVOR: [êjvonski]
ZVEZE: avonski labod/bard
Celotno geslo Etimološki
avtoritẹ̑ta -e ž
Celotno geslo eSSKJ
glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol]
    1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
Pravopis
honorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; honoríranje (ȋ) koga/kaj ~ članek; ~ pisca
Celotno geslo Sinonimni
izpostáviti -im dov.
1.
kaj čemu napraviti, da kaj na kaj deluje, učinkuje
SINONIMI:
zastar. razpostaviti
2.
koga čemu napraviti, da je kdo v neprijetnem, nevarnem položaju
SINONIMI:
publ. podvreči
3.
koga nekdaj postaviti koga na javno mesto kot kazen za kako dejanje
SINONIMI:
knj.izroč. izstaviti
GLEJ ŠE SINONIM: poudariti
Jezikovna
Kako je prav: »Kočevska« ali »Kočevsko«

Čeprav smo še vedno razdvojeni, ali smo Kočevarji ali Kočevci (sama nikakor ne pristajam na novo ideološko poimenovanje), se je pojavila nova dvojnost. Namesto besede Kočevska (pokrajina s svojo upravno ureditvijo) se je po volji nekaterih »eminentnih« posameznikov pojavilo poimenovanje Kočevsko. Tako se npr. v občinskem glasilu Kočevska pojavi naslednja zmeda s tem poimenovanjem:

*Koordinator iniciative Aktivna Kočevska se sprašuje: »Bo Kočevsko postalo zverinjak in rezervat?«

Prav teh jezikovnih nedoslednosti je vse več in vsaj zame je tako nepotrebno maličenje jasnega poimenovanja nepotrebno. Imam prav ali sem pretirano jezikovno občutljiva?

Jezikovna
Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?

Zanima me, ali obstaja sopomenka za besedo avtentikacija oz. avtenticiran. Kakšna je pomenska razlika med avtenticiran in avtentičen?

Že vnaprej najlepša hvala za odgovor, hkrati pa izrekam pohvalo za odlično delo, ki ga opravljate v tej svetovalnici.

SSKJ²
karakterístikon -a m (ī)
knjiž. značilnost, posebnost: ugotoviti karakteristikon pisca
Jezikovna
Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spola

Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:

jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)

Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?

Svetokriški
moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten: de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).
Celotno geslo ePravopis
op. p.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
opomba pisca; opomba piske
PRIMERJAJ: op. a.
Celotno geslo ePravopis
Pohlin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Pohlina samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski priimek
IZGOVOR: [pohlín], rodilnik [pohlína]
BESEDOTVORJE: Pohlinov
ZVEZE: Marko Pohlin
SSKJ²
polízati tudi polizáti -lížem dov. (í á í)
1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko
// ližoč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec
2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno
● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajala
    polízan -a -o:
    polizan krožnik
    ●     ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno
Jezikovna
Pomen frazema »reci piši«

Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom. Primer stavka bi lahko bil:

  • Včeraj sem videla celo kolono vozil na Slovenski cesti. Bilo jih je reci piši vsaj 150.

(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)

Jezikovna
Popravki citata

Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.

SSKJ²
potopís -a m (ȋ)
popis potovanja z osebnimi vtisi, doživetji pisca: pisati potopise; rad prebira potopise; iz potopisa je spoznal mnoge kraje, ljudi in njihove navade
Celotno geslo eSSKJ
potujítev potujítve samostalnik ženskega spola [potujítəu̯ potujítve]
    1. iz literarne vede postopek prikazovanja znane resničnosti takó, da postane neznana, tuja, nenavadna
    2. iz gledališke umetnosti postopek, s katerim se doseže odmik od čustvenega vživetja v predstavo s prekinitvami dogajanja, nagovori, songi, filmskimi vložki in je navadno naravnan družbenokritično
    3. proces, v katerem kaj znanega postane neznano, tuje, nenavadno
ETIMOLOGIJA: iz potujiti iz ↑tuj
Število zadetkov: 30