Zadetki iskanja
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ
adíjo medmet [adíjo]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
- 1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
- 1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
- 2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
- 3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
- 4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
- 4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
Geografija
SSKJ²
akreditácija -e ž (á)
1. pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: akreditacija agencij, laboratorijev; uspešna akreditacija šolskih programov; sistem akreditacij visokošolskih zavodov
// tako potrdilo: izpolnjevati pogoje za dodelitev akreditacije za črpanje evropskega denarja
2. pooblastilo komu za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: akreditacije za novinarje; akreditacija za spremljanje festivala, srečanja
1. pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: akreditacija agencij, laboratorijev; uspešna akreditacija šolskih programov; sistem akreditacij visokošolskih zavodov
// tako potrdilo: izpolnjevati pogoje za dodelitev akreditacije za črpanje evropskega denarja
2. pooblastilo komu za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: akreditacije za novinarje; akreditacija za spremljanje festivala, srečanja
Pravo
Planinstvo
Planinstvo
Pravo
Pravo
Terminološka
Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.
Celotno geslo
Vezljivostni G
beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.
Jezikovna
Besedna zveza delovni pogoji in delovne razmere
V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.
Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?
Celotno geslo
Frazemi
Farmacija
Celotno geslo
Vezljivostni G
bojeváti se za -újem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.
SSKJ²
bóljši -a -e prid. (ọ̑)
1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste
// namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo
3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej
1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste
// namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo
3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej
- bólje in bóljše prisl.:
bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti
● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
- bóljši -a -e sam.:
natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše;
Celotno geslo
eSSKJ
brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc]
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec
- žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑brinovec po zgledu sadjevec
Pravo
Pravo
Celotno geslo
eSSKJ16
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 241
Dostopnost