besédica Frazemi s sestavino besédica:
ne čŕhniti niti besédice, ne rêči niti besédice, ne spregovoríti niti besédice, ne zíniti besédice
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Pleteršnik
dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
Pravopis
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
Celotno geslo
eSSKJ16
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
doma prislov
1. izraža nahajanje v domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: doma
1.1 izraža nahajanje v prebivališču; SODOBNA USTREZNICA: doma
2. izraža nahajanje v domačem kraju, v domovini; SODOBNA USTREZNICA: doma
FREKVENCA: 193 pojavitev v 32 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dosti3 prislov
1. izraža veliko mero, pogosto ponavljanje; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
2. izraža (razmeroma) visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: dosti, precej
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj
FREKVENCA: 51 pojavitev v 24 delih
FRAZEOLOGIJA: dosti leži na čem / komu je dosti ležeče na čem
TERMINOLOGIJA: dosti dejati za greh
Prekmurski
híp -a m
1. določen čas, trenutek: Zgoudilo ſze je pa tou okoli tiſztoga hipa, gda je v-Jeru'zálem ſou KŠ 1771, 555; Béla II. od toga hipa je z-pomáganyom szvoje 'sene szrecsno kralüvao KOJ 1848, 28; Kim sze toga hipa vidi v-nyega pridti KAJ 1870, 117; Csi ne pomore vſzáki hip SM 1747, 73; Gda i gde trbej Krſztiti? Vu vſzákom vrejmeni, vöri ino hipi KŠ 1754, 187; Bogá vu vſzákom Hipi zvisávala BKM 1789, 386; sze szkrivas vu hipi sztiszkávanya TA 1848, 8
2. primer: gda tajimo nazoucsnoszt káksega dugoványa, ali etaksega hipa meszto van i vannak sze dejva nincsen KOJ 1833, 123; Táksega hipa je rêcs vu nedokoncsanoj formi AIN 1876, 48
3. v zvezah: v eden hip, k ednomi hipi istočasno: nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto, kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; dvôji csizmov i dvôjega oblecsala tak nemorem k-ednomi hípi na szebi meti KAJ 1870, 62
1. določen čas, trenutek: Zgoudilo ſze je pa tou okoli tiſztoga hipa, gda je v-Jeru'zálem ſou KŠ 1771, 555; Béla II. od toga hipa je z-pomáganyom szvoje 'sene szrecsno kralüvao KOJ 1848, 28; Kim sze toga hipa vidi v-nyega pridti KAJ 1870, 117; Csi ne pomore vſzáki hip SM 1747, 73; Gda i gde trbej Krſztiti? Vu vſzákom vrejmeni, vöri ino hipi KŠ 1754, 187; Bogá vu vſzákom Hipi zvisávala BKM 1789, 386; sze szkrivas vu hipi sztiszkávanya TA 1848, 8
2. primer: gda tajimo nazoucsnoszt káksega dugoványa, ali etaksega hipa meszto van i vannak sze dejva nincsen KOJ 1833, 123; Táksega hipa je rêcs vu nedokoncsanoj formi AIN 1876, 48
3. v zvezah: v eden hip, k ednomi hipi istočasno: nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto, kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; dvôji csizmov i dvôjega oblecsala tak nemorem k-ednomi hípi na szebi meti KAJ 1870, 62
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
komólec Frazemi s sestavino komólec:
do komólcev krváv, do komólcev krvávih rók, iméti do komólcev krváve rôke, pomágati si s komólci, uporábiti komólce, uporábljati komólce
do komólcev krváv, do komólcev krvávih rók, iméti do komólcev krváve rôke, pomágati si s komólci, uporábiti komólce, uporábljati komólce
Prekmurski
krhkóuča in krhkóča -e ž krhkost, slabotnost: kak velka je Szrdcza mojga krhkôcsa KAJ 1848, 149; I csi bi ſze nám pripetilo z-krhkoucse potrte vu grejh ſzpádnoti KM 1783, 21; Pomágaj mojoj krkôcsi BRM 1823, 9; Naj Krhkoucso, i ſzlaboſzt naſſo pomore KMK 1780, 82; V-krhkôcsi nyé potrdjávas BRM 1823, 147
Pleteršnik
pomóči, -mǫ́rem, vb. pf. helfen; pomozi mi! Bog pomozi! Helf' Gott! zur Genesung! (reče se, kadar kdo kihne); pomozi ti (vam) Bog! (tako reče, kdor komu napije), Alas., M.; Bog pomogel, kovač (möge dir Gott helfen)! Mik.; p. komu kvišku, na noge, z voza; p. komu v sili; to mu pomore, kolikor slepemu sveča, Cig.; p. si, sich behelfen; p. si s čim; — p. koga: pomozi nas! ogr.-C.; — p. se: dobro se je pomogel, er hat sich gut erholt (bodi si na zdravju, bodi si na imetku), Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.), Savinska dol.
Prekmurski
pomóči tudi pomòčti -mòrem dov. pomagati: on me vſzigdar pomocsi mori znevol SM 1747, 70; K-tomi 'selejm jaſz pomocſi KM 1783, 263; Ár li ſzám ti pomocsi Mores v-potreboucſi BKM 1789, 308; On vám scsé pomocſi BKM 1789, 308; On vſzigdár lejhko more Pomocſti znevoul mene BKM 1789, 240; Ár mi hocse Kriſztus ſzvom mocsjom pomocsi SŠ 1796, 79; Setüj náſz Goſzpon pomocsti SŠ 1796, 43; I csi ga Bôg pomocsti zná KAJ 1870, 9; Hezilo miszlo szi je, kak bi nyim mogao pomocsti KOJ 1914, 100; Csi ne pomore vſzáki hip SM 1747, 73; Znevoul vász pomore BKM 1789, 11; Basta Gyüri pomore Székely Mój'sesa vojszko pobiti KOJ 1848, 86; Csi nyemi nyegov kvár i skodo pomoremo kraj odvrnouti KŠ 1754, 51; na ſtero pomozi vſzákoga vernoga kerſchenik TF 1715, 48; pomozi me vpotreibi SM 1747, 65; Ah, pomozi me, moj Boug KŠ 1754, 265; poſzlüjhni i pomozi náſz KŠ 1771, 823; Na tou lübav me pomozi KM 1783, 263; Vu mojoj nevouli pomozi ti mené BKM 1789, 312; Pomozi mi, drági moj boter KM 1790, 46; Z-glaſznom ricsjom me pomozi SŠ 1796, 162; Pomozi vam Boug SIZ 1807, 40; Neiga na ſveiti preſz tébe, kibi pomogel mene SM 1747, 65; i vu dnévi zvelicsanya ſzam te pomogao KŠ 1771, 538; Kaj ſzi ti náſz vto nouvo leto prejk pomogo BKM 1789, 51; I pomogla je zemla toj 'zeni KŠ 1771, 788
pomòčti se -mòrem se opomoči si: Od Bôga ſze pomores BRM 1823, 30; nego ſze bole vu tvojoj miloſcsi pomoremo KŠ 1771, 847; hitro ſze je na ſzvoj laſztiven krüh pomogao KM 1790, 58
pomòčti se -mòrem se opomoči si: Od Bôga ſze pomores BRM 1823, 30; nego ſze bole vu tvojoj miloſcsi pomoremo KŠ 1771, 847; hitro ſze je na ſzvoj laſztiven krüh pomogao KM 1790, 58
Prekmurski
slàbost -i ž slabost: Ár ma velka ſzlaboſzt tou dela vu meni BKM 1789, 165; Moja ſzlaboſzt me vlecsé BRM 1823, 9; Csi ſzmo pa kaj znaſſe ſzlaboſzti vcsinili KŠ 1754, 18; 'Zoltárszka peszem od szlaboszti ti nevolni TA 1848, 71; je on ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; Naj Krhkoucso, i ſzlaboſzt naſſo pomore KMK 1780, 82; Zgledni ſze na naſſo ſzlaboſzt KM 1783, 11; Vſzlaboſzti i teskoucsi ſze bátrivim KŠ 1754, 269; Brez’ tvoje nikaj zmo'znoſzti, Nega vcslovecsoj ſzlaboſzti BKM 1789, 118; Kak hitro premine czvejt nyegve zmo'snoſzti, Kak poſzouda zemlé, ſtera je v-ſzlaboſzti SŠ 1796, 87; Ti mi vu mojoj ſzlaboſti Môcs, i volo pridávaj BRM 1823, 7; Düjh navküp pomága ſzlaboſzti naſſe KŠ 1754, 182; 'zena, ſtera je ſzlaboſzti dühá mejla KŠ 1771, 216; dobro zanjoucsi ſzvoje ſzlaboſzti KMK 1780, 77; ſteri bi nemogao potrplejnye meti znaſſimi ſzlaboſztami KŠ 1754, 101
Število zadetkov: 13
Dostopnost