Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
cirati nedov. krasiti, lepotičiti: Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat nedol., inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit ǀ katiri hozheo zerat nedol., inu ſe guantat kakor Gospada ǀ kersheniki taku lepu zieraio 3. mn. njeh Cerkve ǀ lepu zerai vel. 2. ed. Altarje ǀ bi ſvojo mater zjeral del. ed. m s'to ner lepshi lepoto ǀ je tega tudi zieral del. ed. m s' drevam tiga shivejna ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti G. Bogu dopadezhmi zerala del. ed. ž ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu del. ed. s v'Nebeſhih ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali del. mn. m ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram te lepote zerali del. mn. m ǀ katere ſo leta pungrad ſuſebnu lepu zierale del. mn. ž ← srvnem. zieren ‛krasiti, lepotičiti’; sodeč po gradivu iz 16. stol. (npr. pri Megiserju zirati), je treba izhajati iz sloven. cirati, pri čemer zapisi z ier, jer izkazujejo prehod ir > i̯er, znan v zahodnih narečjih, zapisi z er pa kažejo na isti prehod, saj je Janez Svetokriški govorjeni i̯er praviloma zapisoval z e, è.
Svetokriški
čednost -i ž čednost, vrlina: molzhati je ena lepa zhednost im. ed. ǀ Od zhednoſti rod. ed. S. Aleſſa Pomozhnika naſhiga ǀ Leta je norska pamet, skuſi pyanoſt, inu poshreshnoſt ſe perpraulat h' poſtu, skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt h' zhednoſti daj. ed. ǀ pomagajnam doſezhi to ſveto zhednoſt tož. ed. ǀ S: Bernardus to S: zhednost tož. ed. je perglihal enimu ſtudenizu ǀ starishi morio suoje otroke v'strahu dershati, inu v'zhednoſti mest. ed. ijh srediti ǀ Imate vasho dusho s'zhednoſtio or. ed. zerat ǀ ſo bile sapiſsane, inu smalane te S. S. Zhednoſti im. mn. Boshye ǀ sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti rod. mn. ǀ lepi pungrad zerna s'roshamij Vſijh s. zhednostou rod. mn. ǀ Vſe gnade, vſi shegni, vſe zhednosti tož. mn., inu dobra della v'strahu Boshijm ſim neshal ǀ de bi vſyh zhednoſteh mest. mn. popolnoma napolnen bil ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti or. mn. G. Bogu dopadezhmi zerala ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti or. mn. oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti ǀ eno Neveſto, s' vſimy zhednoſti or. mn. nepolaneno
Svetokriški
frišati nedov. osveževati: vaſs ſim grel s'ogniam moje lubesni, vaſs frishal del. ed. m s'roſso moje gnade (II, 26) frišati se osveževati se: gre ven pungrad ſe frishat namen. (V, 155) → frišen
Svetokriški
paradiz -a m raj, paradiž: pungrad je bil taku lep, de je bil uredn Paradis im. ed. imenovan biti ǀ dreu tega shivejna na ſrejd tiga Paradiſa rod. ed. ǀ She taiſti dan je bil v' paradiſi mest. ed. ← it. paradiso; → paradiž
Svetokriški
poln -a prid. poln: Ta luft je bil poln im. ed. m svetlobe ǀ vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun im. ed. m lepih roshiz ǀ Kakor de bi bil paun im. ed. m lubesni ǀ Judouski folk pak je polen im. ed. m offerti ǀ vezh vela Lazarus pol im. ed. m ran, reſtargan, inu lazhen v' gnadi boshi ǀ je bilu polna im. ed. ž hisha shlahte ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly polna im. ed. ž ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu im. ed. s svetlih svejsd ǀ tuoje serze je paunu im. ed. s offerti ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu daj. ed. m ſodu ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln tož. ed. m lepih rosh ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga tož. ed. m ži. ran ǀ ludy perſilio de ſe vpijanio, inu de li polno tož. ed. ž hosterio ludy imaio ǀ imash polnu tož. ed. s ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly ǀ pishe timu Gospudu enu piſſmu polnu tož. ed. s troshta ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti polni mest. ed. ž vezherij ǀ Stoij pod eno jablano polno or. ed. ž sdreliga ſadu ǀ vinogradi ſo polni im. mn. m slatkiga grosdia ǀ od snotrej ſo pauni im. mn. m strupa te nevoshlivosti ǀ beſsede ſo polne im. mn. ž skriunusti ǀ aKu naſsha serza ſo polne im. mn. ž/s gnuſobe ǀ dreveſſa ſo polna im. mn. s shlahtniga ſadu ǀ Bug pak je bil taiſtom povernil ſedem ſpleteniz polnih rod. mn. kruha ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne tož. mn. m shpiz ǀ je imela persy velike kakor turne, polne tož. mn. ž mleka ǀ s'unimy beſsedamy skriunuſti polnimi or. mn.
Svetokriški
pomeniti -im dov. pomeniti: kaj hudiga morio pomeniti nedol. te tize na oknah ǀ kaj bi mogle lete ſaine pomenit nedol. ǀ kaj menite de ta kuga pomeni 3. ed. ǀ nei veidil kaj letu pomeini 3. ed. ǀ S. Hieronijmus pravi de ta Prasnik pomenj 3. ed. sledno dusho, kadar hozhe v'gnado Boshjo priti ǀ ta oru tudi nezh hudiga nepomeni +3. ed. ǀ Plaz pomenita 3. ed.+ ſvejt: miſa pomeni 3. ed. ſakonski ſtan ǀ te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio 3. mn. te shteri ſtany teh ludy ǀ ima na nogah zheule dershati, kateri pomenjo 3. mn. premishluajne te ſmerti ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio 3. mn. ǀ jeſt vejm Kaj je pomenil del. ed. m tisti lepi pungrad poun lepih roshiz ǀ Taiſta zhudna shiba pak je pomenila del. ed. ž MARIO Diviza ǀ Sedem debelih krau je pomenilu del. ed. s ſedem bogatih obelnih lejt, te medle pak ſo pomenile del. mn. ž ſedem vboſih lejt
Svetokriški
presaditi -im dov. presaditi: sdaj pak je njemu dopadlu jo utergat, inu is vashe hishe v' pungrad Nebeski preſadit nedol. (IV, 383) ǀ kadar enu drevu ſe ima preſsaditi nedol. (IV, 117) ǀ is ſvejtà yh vſame, ter v' hisho teh Angelou tu je v' te Kloshtre preſſadj 3. ed. (IV, 118)
Celotno geslo Hipolit
pungart (pungart, pungert) samostalnik moškega spola
Pleteršnik
pȗngrad, m. der "Baumgarten", der Obstgarten, Mur., Jsvkr., Št.; ("pungrt" Meg.); — iz nem.
Prekmurski
pǘngrad -a m sadovnjak, vrt: Vu Püngrad pelali SIZ 1807, 59; goszpodszki grád z-lêpim püngradom KAJ 1870, 116
Svetokriški
pungrad -a m vrt, sadovnjak: sdaj jeſt vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad im. ed. poun lepih roshiz ǀ s'ſvojga pungrada rod. ed. vun ſtepſti ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad tož. ed. poln lepih rosh ǀ je shla s'ſvojmi deklami v'pungrad tož. ed. ǀ kadar bi vy imeli v' vashim pungradi mest. ed. eno hrushko ǀ v' pungradi mest. ed. Berſabea je bila ſapelana ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi mest. ed. Getſamani ǀ obeden v'ſvoim pungradu mest. ed. ga n'hozhe terpèti ǀ pò ſmert gredò v' lete lepe vſyh troshtou polne Pungrade tož. mn. Heſperides imenovane ǀ kadar po teh ſelenih pungradah mest. mn. ſe paſejo ← bav. srvnem. poumgart, srvnem. boumgarte ‛sadovnjak’; → pungrat
SLA 2
pungrad
Celotno geslo Kostelski
pungradˈpuːŋgrat -rada m
Svetokriški
pungrat -a m vrt, sadovnjak: Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat im. ed. ſe je odperl ǀ ta mertvi bo noter v' leta lepi pungrat tož. ed. skozhil ǀ poſtavil v'pungrat tož. ed. ǀ gartrosha je en zier vſyh pungrotou rod. mn. → pungrad
Svetokriški
roža -e ž roža, cvetlica: obena rosha im. ed. nej taku radovita, kakor je Lilia ǀ kakor ta roſha im. ed. dà mèd zhebellam ǀ Lucifer is lete nebeske roshe rod. ed. bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi daj. ed., travi, sheliſzhi, pereſi ǀ ta tarta poshene to rosho tož. ed., ali zvejt ǀ KaKor s'rosho or. ed. te dobrute ǀ kroh inu meſsu roshe im. mn. rataio ǀ moje ſerze je polnu rosh rod. mn. teh troshtou, inu meru ǀ nej ſim taiſtih rosh rod. mn. ena, katera na okni raſte ǀ kranzel, s' rosh rod. mn. spleten ǀ huala je perglihana travi, inu rosham daj. mn. ǀ tergai roshe tož. mn., dokler je spumlat ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse tož. mn., zheliſzhe, dreuie ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe tož. mn., tu veliku shtimanu ſlatù, ſrebru ǀ kronajte ſe s' roshami or. mn. ǀ pod roshami or. mn. ſo bile skrite koprive ǀ leta S. Diviza je taisti lepi pungrad zerna s'roshamij or. mn. sončna roža sončnica: Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam, kakor ſonzhna rosha im. ed. Sonzu, katira vſe skuſi po Sonzu ſe obrazha ← stvnem. rōsa ← lat. rosa ‛vrtnica’
Svetokriški
rožica -e ž rožica, cvetlica: Je bil Lilia tiga ſvejtà, inu ta ner lepshi roshiza im. ed. ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza im. ed. Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ nej roshize rod. ed. taku frishne, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu eno roshizo tož. ed. ǀ nam bo perneſla vno shlahtno roſſizo tož. ed., na kateri S. Duh po pozhival ǀ de ſi glih je bila huda sima vender roshize im. mn. ſo zvetele ǀ Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun lepih roshiz rod. mn. ǀ je imel … en Kranzel s'lepih roſſiz rod. mn. spletem ǀ nam perneſse selishe, roshize tož. mn., driveſsa, inu ſad ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize tož. mn. perneſla ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe tož. mn. ſe vidio pottroſene ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah mest. mn. leſhim ǀ yszhe per roshizah mest. mn. med ǀ s'temi piſſanimi roſhizami or. mn., inu s'selenem sheliszom ǀ s' roſhizamy or. mn. pokrit → roža
Svetokriški
stvarjen -a prid. ustvarjen: on je po Pjldu Boshim ſtuarien im. ed. m ǀ Mosh je bil ſtuarjen im. ed. m is perſti ǀ ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen im. ed. m ǀ de si glih po Boshim pildu je stuarien im. ed. m ǀ obena ſtuarjena im. ed. ž lepota taiſte nemore smotit ǀ shena je bila ſtuariena im. ed. ž v'Paradishi ǀ ſtuarena im. ed. ž po pildu S: Troyze ǀ vſe, Kar je ſtuarienu im. ed. s v' njemu ſtoy ǀ Bug pravi ti imash mene lubiti zhes vſe kar je ſtuarjenu im. ed. s ǀ 62. dny obene ſtvariene rod. ed. ž rezhy nej mogla vshiti ǀ Vſe kar je na ſvejtu ſtuarjeniga rod. ed. s ǀ vſe kar je ſtvarjeniga rod. ed. s bo njemu super ſe poſtavilu ǀ vſe kar je ſtuarieniga rod. ed. s ǀ vſe kar je ſtvareniga rod. ed. s ǀ Je bil ſtuaril G. Bug od sazhetka tiga Svejta en pungrad sa prebivalszhe tiga zhloveka po pildu Boshim ſtuarjeniga tož. ed. m ži. ǀ preklinamo zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga tož. ed. m ži. ǀ taushenkrat ſi umadesal tvojo dusho po pildu S. Troyce ſtvarjeno tož. ed. ž ǀ nezhistost vmadesha to dusho po Pildu Boshim ſtuarjeno tož. ed. ž ǀ leta leipi zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno tož. ed. ž ǀ ludje is semle ſtuarieni im. mn. m ǀ Spomnite de ſte sa nebeſſa ſtuarjeni im. mn. m, nikar sa semlo ǀ nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni im. mn. m ǀ vy ſte ſtuarjene im. mn. ž v' nebeſſa gledat ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene im. mn. ž ǀ shivali Katere so ble Krotke stuarjene im. mn. ž ǀ nebeſſa sa vashe vezhnu prebivalszhe ſò ſtuariene im. mn. ž/s ǀ tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rod. mn. rezhij ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rod. mn. rezhij ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rod. mn. rezhy ǀ phyſica vuzhj ſposnati laſtnusti tyh ſtuarjenih rod. mn. rezhy ǀ Iest ſim tebe s'mojm S: Resh: Teleſsom shpishal, inu zhes vſe ſtuarjene tož. mn. ž rizhy povishal ǀ on je imel oblaſt zhes vſe ſtuariene tož. mn. ž rezhy na semli ǀ de bi imeli pogledat te lepe nebeſſa sa naſſ ſtvarjene tož. mn. ž/s
Svetokriški
tisti -ta zaim. tisti: Kaj je pomenil tisti im. ed. m lepi pungrad ǀ kaj s'ene poshte y noſsi tista im. ed. ž baba ǀ de ſe ſpovejsh tistiga rod. ed. m greha ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste mest. ed. ž nenajde ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mest. ed. s mejſti vumrejti ǀ pò tyſtem or. ed. m slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ prezei tista im. dv. m dua hudizha tu truplu popadejo ǀ Bug prezei dvej Koſsi jem naprej postavi, inu sapovej de tiste tož. dv. ž imajo oblezhi ǀ tisti im. mn. m vſy ſe fardamajo ǀ tiiſti im. mn. m, kateri bodo njegovem Svetem Sapuvidam super shiveli ǀ Svejsde Katere na glavi imash pomenio … tiste tož. mn. m ſtole prasne Različica tisti, ki se z eno izjemo (II, 155) pojavlja le v prvi knjigi, je več kot stokrat redkejša od različice → taisti.
Svetokriški
učen -a prid. učen: skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen im. ed. m rata ǀ Ta vuzheni im. ed. m dol. Abulenſis nam leto skriunust resloshij ǀ vprasha ta Uuzheni im. ed. m dol. Toſtatus, zhe v' Nebeſih ludje bodo nagi, ali pak oblezheni ǀ Ena vuzhena im. ed. ž glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln lepih rosh ǀ hozhite tu shlishat s'ust tiga vuzheniga rod. ed. m Originesa ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene rod. ed. ž glaue ǀ hudizh je bil ſam leto resnizo sposnal temu Vuzhenimu daj. ed. m Thomashu Theologusu ǀ je vuprashal tiga Vuzheniga tož. ed. m ži. Philoſopha, inu Aſtrologa Platona ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom or. ed. m Henricuſam ǀ ty Vuzheni im. mn. m Judouski Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ Philoſophi de ſi lih Vuzheni im. mn. m nej ſò mogli sgruntat ǀ Povejte meni vy vzheni im. mn. m Philoſophi ǀ Kadar Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim daj. mn., inu bogatem ludem ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene tož. mn. m, inu saſtopne te preproste ludy ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne, inu uzhene tož. mn. m uprashal ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene tož. mn. ž primer.> Gdu je bil vuzhenejshi im. ed. m, inu sastopnishi Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ Aaron ie bil ſtarishi, inu vzheneshi im. ed. m kako Moiſes ǀ G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona, de ſi lih ie bil uzheneshi im. ed. m, inu ſtarishi ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi, inu vuzhenishi im. ed. m, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga rod. ed. m, inu sastopnishiga, kakor je bil on presež.> Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi im. ed. ž v' mej Bogovij ǀ Ceſsar Maximillianus te ner vuzhenejshi tož. mn. m aſtrologe je bil vkupaj priti ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi tož. mn. m Philoſophe ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi tož. mn. m Arzate učeni m učenjak: ti vuzheni im. mn. ſe ſo veliku sa volo tega potili
Svetokriški
zagrajen -a prid. 1. obdan z nasipom, zagrajen: en potok je ſagreien im. ed. m s'kamenjam, s'shaganzamy, s'drevamy (II, 24) ǀ je sagrejen im. ed. m s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou (II, 25) 2. ograjen, zagrajen: Ti ſi taiſti shlahtni sagrajeni im. ed. m dol. pungrad, kateriga ta paklenska kazhanej mogla oskruniti (II, 47)
Število zadetkov: 20