divji prid., F116, adianthum, -ti, divja ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ṡeliszhe; aper, divji preszhizh; armon, devja erdkou, redkou; bestia, divjazhina, divja ṡvirina; capricornus, divji koṡil, kamenṡki koṡil; efferatus, -a, -um, divji, divji ſturjen; feri fructus, divji ſad, liṡnika, drobnize; ferinus, -a, -um, divji, eni ṡvirini glyh; ferox, et ferus, groṡovit, divji, divják; ferus, divji, groṡovit; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; ibex, -cis, en divji koṡel; immansuetus, -a, -um, divji, nekroták; indomitus, -a, -um, nepervajen, divji, nekroták, nevkroten; labrusca, -ae, vinika, kiſſilu, ali divje groṡdizhe; lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè, mora; oleaster, devja olika; onager, -gri, divji oſſel; praeferox, -cis, ſylnu divji, cilú grosovit; rubia, devja ardezhina, ali ṡhafrán; sylvescere, divji poſtajati, ali perhajati; sylvester, -tris, divji; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: divji prid., allium dovje zhésn Scopoli; glej opombo pri geslu česen
Zadetki iskanja
Vorenc
Celotno geslo
Megiser
divji pridevnik
Celotno geslo
eSSKJ16
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
Vorenc
farba ž, F118, atricolor, zherna farba; bicolor, dvuje farbe; cinereus, pepelne farbe; color, farba; concolor, enake farbe; discolor, mnogitere farbe; fuscus, -a, -um, pramaſt, ali temne farbe; gramineus, -a, -um, travne farbe, travnaſt; helvolus color, ſhilerṡka farba; inclinans ad crocum, vleizhe na ṡhafranovo farbo, ali na gèlu, kakòr ṡhafràn; insuasum, -si, ena farba ardezhkaſta inu dimnaſta, katero ſo nékadai is dimnatiga kapanîa narejali; multicolor, doſti fárb, piſſan, mnogitere farbe; ostrinus, -a, -um, ṡhkerlatove farbe; pallidus, -a, -um, bleid, bleide farbe; rubiceta, -ae, ardezha farba ṡa ṡhenṡko lipotizo; unicolor, ene farbe; versicolor, preminîene farbe
Vorenc
farbati nedov., F14, baphia, ena farba ṡa ṡhkerlát farbati; coccum, -ci vel coccus, -ci, Carmeṡhyn, ṡernie s'kateriga ſe farba ṡhkerlát; colorare, farbati, pofarbati; crocotularius, kateri takeſhne gvante farba; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti; imbuere, namozhiti, farbati, tudi podvuzhiti; isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; miniare, s'menikam, ali ardezhe farbati; molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo farba; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuriſsare, s'takeſhno kraido farbati; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo; tingere, farbati, namozhiti; violarius, -rÿ, kateri plavu, ali violaſtu farba
Vorenc
gelo sam., F2, inclinans ad crocum, vleizhe na shafranovo farbo, ali na gèlu, kakòr ṡhafràn; luteolus, -a, -um, kar na gèlu vleizhe, enu malu gèlu
Vorenc
rdečina ž, rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo
Vorenc
Vorenc
usenje s, F6, corriarÿ, kateri leder, ali uſſinîe ſtrojio, ſtroijo; corium, uſſinie; follis, meih, inu kar je s'vuſſinia ſturjenu; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo; scortum, -ti, uſſinîe; tergus, -oris, uſſinîe, ali koṡha
Vorenc
znan del., F13, dispalescere, ſléhernimu ẛnán biti; enotescere, ſe ẛnan ſturiti, ṡnan biti, v'ṡnanîe priti; ignorabilis, kateri nei ṡnan; innotescere, ṡnán poſtati, na ṡnanîe priti, reſloveiti; notescere, ṡnán poſtati, ṡnán ratati; notus, -a, -um, ṡnán, ṡnaniz; patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh ṡnán biti, ali ṡnanu biti; perinsignis, -ne, cilú imenitin, inu cilú dobru ṡnán; pernobilis, -le, cilú ṡhlahten, inu dobru ṡnán; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo
Vorenc
žafran m, F4, cartamus, divji ẛhafran; crocus, -ci, ṡhafrán; inclinans ad crocum, vleizhe na ṡhafranovo farbo, ali na gèlo, kakòr ṡhafràn; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu; prim. žefran
Celotno geslo
Megiser
žafran -a samostalnik moškega spola
Vorenc
žafranov prid., inclinans ad crocum, vleizhe na ṡhafranovo farbo, ali gèlu, kakòr ṡhafràn; prim. žefranov
Število zadetkov: 13
Dostopnost