Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
»Gorski kotar« – »kotar« z malo ali veliko začetnico?

Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?

Celotno geslo Frazemi
kobílica Frazemi s sestavino kobílica:
bíti kóga/čésa kàkor kobílic, bíti kóga/čésa kot kobílic
Celotno geslo Frazemi
plafón Frazemi s sestavino plafón:
skakáti do plafóna
Jezikovna
Polglasnik in knjižni jezik

Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).

Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.

Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: . Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.

Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: , mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.

Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.

Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.

SSKJ²
sigúren -rna -o prid., sigúrnejši (ȗpog.
1. gotov, nedvomen: čaka jih siguren poraz; rešiti koga sigurne smrti
// zanesljiv: ta letnica ni sigurna / imeti sigurno roko
2. prepričan, trden: bil je siguren, da se ne moti
// samozavesten, odločen: imeti siguren nastop
3. varen: tu se ne počutim več sigurnega / sigurna skrivališča
    sigúrno prisl.:
    dela sigurno in hitro; počakaj me, sigurno pridem / v členkovni rabi boš prinesel? Sigurno
Celotno geslo Kostelski
sigurenseˈgüːrėn -rna -ȯ prid.
Pravopis
sigúrno nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) neknj. pog. ~ opraviti delo zanesljivo
Celotno geslo Sinonimni
sigúrno člen.
GLEJ SINONIM: gotovo3, gotovo3
Jezikovna
Stavčni člen: osebek ali predmet?

Imam poved: Ob toplem popoldnevu se je na atletski olimpijadi zbralo mnogo tekmovalcev ter obiskovalcev. Imam možnosti, da je krepko napisan stavčni člen: a) osebek b) predmet v tožilniku c) predmet v rodilniku Kateri odgovor naj izberem? – Vsi sošolci mi pravijo, da je to sigurno osebek, a se jaz s tem vsekakor ne strinjam, ker mi vprašanje kdo se je zbralo nikakor ni smiselno.

Celotno geslo Frazemi
žèp Frazemi s sestavino žèp:
biti brez fícka [v žêpu], brez belíča [v žêpu], délati za svój žèp, delováti za svój žèp, držáti fíge v žêpu, držáti fígo v žêpu, držáti rôke v žêpih, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, [globôko] poséči v žèp, [globôko] séči v žèp, hodíti okóli ríti v žèp, iméti káčo v žêpu, iméti lúknjo v žêpu, iméti póln žèp [denárja], iméti pólne žêpe [denárja], íti okóli ríti v žèp, íti z lévo rôko v désni žêp, káča [je] v žêpu, napólniti si žêpe, okoli ríti v žèp, ostáti brez belíča [v žêpu], ostáti brez fícka [v žêpu], plačáti iz svôjega žêpa, poséči v žèp, poznáti kóga/kàj kot svój žèp, príti okóli ríti v žèp, s káčo v žêpu, skrbéti [samó] za svój žèp, stískati fíge v žêpu, stískati fígo v žêpu, tiščáti fíge v žêpu, tiščáti fígo v žêpu, udárec po žêpu, udáriti kóga po žêpu, z lúknjo v žêpu
Število zadetkov: 10