adrenalín -a m (ȋ)
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
ePravopis
Benetke
Predlog
Benetk množinski samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Italiji
IZGOVOR: [benétke], rodilnik [benétk]
BESEDOTVORJE: Benečan, Benečanka, Benečanov, Benečankin, beneški
ZVEZE: dolenjske Benetke, male Benetke, severne Benetke
SSKJ²
čúden -dna -o prid. (ū ȗ)
1. ki se razlikuje od navadnega, znanega: spoznal ga je na čuden način; včasih se pripetijo čudne reči; stvar se jim zdi čudna
// ki se po vedenju, ravnanju razlikuje od drugih: po nesreči je postala nekam čudna; čuden je, ne morem ga razumeti / bil je zelo čuden človek / ekspr. ne bodi no čuden, daj si dopovedati
2. ki se ne da določiti, opredeliti: obšla ga je čudna slabost, utrujenost; občutila je čudno grozo / umetnost ima čudno moč do človeka
3. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: zaradi žensk uživa čuden sloves; v čudno druščino zahaja / o tej stvari imaš nekam čudne pojme
● ekspr. ti si pa res čuden patron, svetnik čudak, posebnež; zadnji dogodki so ga postavili v čudno luč so odkrili njegove negativne strani; ekspr. čudne muhe mu rojijo po glavi ima presenetljive, nenavadne misli, načrte
1. ki se razlikuje od navadnega, znanega: spoznal ga je na čuden način; včasih se pripetijo čudne reči; stvar se jim zdi čudna
// ki se po vedenju, ravnanju razlikuje od drugih: po nesreči je postala nekam čudna; čuden je, ne morem ga razumeti / bil je zelo čuden človek / ekspr. ne bodi no čuden, daj si dopovedati
2. ki se ne da določiti, opredeliti: obšla ga je čudna slabost, utrujenost; občutila je čudno grozo / umetnost ima čudno moč do človeka
3. ekspr. ki vzbuja dvom, navadno o moralni neoporečnosti: zaradi žensk uživa čuden sloves; v čudno druščino zahaja / o tej stvari imaš nekam čudne pojme
● ekspr. ti si pa res čuden patron, svetnik čudak, posebnež; zadnji dogodki so ga postavili v čudno luč so odkrili njegove negativne strani; ekspr. čudne muhe mu rojijo po glavi ima presenetljive, nenavadne misli, načrte
- čúdno
prislov od čuden: nikar me ne glej tako čudno; čudno se je smehljal vase; čudno ga je spreletelo; pesn. čudno dober, lep, tih / čudno sta se morala pogledati, ko sta se srečala v zaporu presenečeno, začudeno
// v povedni rabi izraža presenetljivost, nenavadnost česa: prav čudno je, da se je rešil; ne bi bilo čudno, če bi ga strlo mučenje; elipt. čudno, da ni zmagal; sam.: ali je kaj čudnega, če ti ne verjame; nekaj čudnega je bilo v njenem smehu
Pravopis
čúden -dna -o; bolj ~ (ú ȗ ú; ȗ) ~ človek; omilj. uživati ~ sloves |slab|
čúdno -ega s, pojm. (ú; ȗ) opaziti nekaj ~ega
čúdnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
čúdno -ega s, pojm. (ú; ȗ) opaziti nekaj ~ega
čúdnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
SSKJ²
dánes [danəs] prisl. (á)
1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl
2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo
● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čim prej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)
1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl
2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo
● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čim prej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)
Celotno geslo
Sinonimni
dvígati -am nedov. BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
monopolno dvigati cene
1.
kaj premikati z nižjega mesta, položaja na višjega; delati, da kaj pride iz ležečega, nestoječega položaja
SINONIMI:
dvigovati, vzdigovati, star. povzdigovati, knj.izroč. prevzdigovati, star. vzdigati, star. vzdigavati, star. zavzdigovati
2.
kaj spravljati z nižje stopnje na višjo glede na intenzivnost, kakovost, pozitivne lastnosti
SINONIMI:
dvigovati, publ. poviševati, star. povzdigati, knj.izroč. povzdigovati, publ. višati, star. vzdigati, knj.izroč. vzdigovati, knj.izroč. vznašati, publ. zviševati
monopolno dvigati ceneGLEJ ŠE SINONIM: hujskati, povzdigovati, povzročati, prevzemati, višati
GLEJ ŠE: spuščati, dražiti1, hvaliti, opogumljati
GLEJ ŠE: spuščati, dražiti1, hvaliti, opogumljati
Celotno geslo
Sinonimni
Pravo
Pravopis
glás -ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Sprotni
Pravopis
imé -na s (ẹ̑) napisati ~; poklicati po ~u, z ~om; v ~u koga kaj napraviti; pojm., poud.: imeti ~ |ugled, priznanje|; jemati dekletu dobro ~ |sloves neomadeževanosti|
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
inšpiciènt glej inspiciènt
SSKJ²
kleptokracíja -e ž (ȋ) ekspr.
vladavina tatov: njegova vlada je kmalu dobila sloves kleptokracije / politična kleptokracija
vladavina tatov: njegova vlada je kmalu dobila sloves kleptokracije / politična kleptokracija
Celotno geslo
eSSKJ
krasoslôvni krasoslôvna krasoslôvno pridevnik [krasoslôu̯ni]
- 1. ki je v zvezi s krasoslovci ali krasoslovjem
- 1.1. ki temelji na krasoslovju, izhaja iz krasoslovja
- 1.2. ki je namenjen za krasoslovce
SSKJ²
malosláven -vna -o prid. (á ā)
nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini
nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini
- maloslávno prisl.:
maloslavno končati življenje
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
mirotvórec -rca m (ọ̑)
knjiž. kdor si prizadeva, dela za mir: razkrinkavati lažne mirotvorce; pridobiti si sloves mirotvorca
knjiž. kdor si prizadeva, dela za mir: razkrinkavati lažne mirotvorce; pridobiti si sloves mirotvorca
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 74
Dostopnost