Zadetki iskanja
- 1. ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih
- 1.1. ki je v zvezi z aseksualci ali aseksualnostjo
- 2. kot samostalnik v obliki aseksualni, aseksualna kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualec
- 1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
- 3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
- 4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
- 5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
ETIMOLOGIJA: ↑čist
1. ki vsebuje, izraža odkritost, zaupanje, zaupen: intimni odnosi med ljudmi; imela sta intimen pogovor; družijo jih intimne vezi; potrebno bi bilo intimnejše sodelovanje / to so naši najintimnejši prijatelji največji, najboljši / darilo je preveč intimno
2. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje, notranji: rad se umika v svoj intimni svet; intimne sfere človekovega življenja / intimna bolečina globoka, skrita
// ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: ta roman je pisateljevo najintimnejše delo / intimna lirika, umetnost
3. ki vzbuja občutek ugodja zaradi skladnega okolja in majhnih razsežnosti; prijeten, domač: intimen kotiček, prostor; majhna, intimna ulica / svetla, intimna barva ki prijetno učinkuje
// ki je, poteka v zaključenem, navadno rodbinskem krogu ljudi: intimna slovesnost, večerja
4. nav. ekspr. ki je v ljubezenskem, spolnem odnosu: njen intimni prijatelj; več let sta bila intimna / ima intimno razmerje z njim
5. ki se nanaša na določene dele človeškega telesa: intimna garderoba; intimno perilo spodnje perilo
- intímno prisl.:
intimno govoriti s kom; intimno proslavljati kaj; slika učinkuje zelo intimno; intimno povezani tovariši
čŕni mádež, dobíti čŕni mádež, iméti čŕni mádež, odpráviti čŕni mádež
biol., v zvezi Mendlovi zakoni zakoni o dedovanju pri spolnem razmnoževanju:
1. z rezanjem narediti, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezati gnilo jabolko / obrezati repo / obrezati desko
2. z rezanjem odstraniti: obrezati poganjke, veje
// z rezanjem odstraniti dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezati drevo, trto, vrtnico / obrezati vinograd
3. z rezanjem dati določeno obliko: krpo lepo obrezati; s škarjami obrezati rob
4. v judovskem in muslimanskem okolju odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: obrezati otroka
♦ metal. obrezati ulitek odstraniti robove na ulitku; vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zal. obrezati knjigo
- obrézati se
raniti se s čim ostrim: s črepinjami se je obrezal; obrezala si je roko
- obrézan -a -o:
rdeče obrezana knjiga; lepo obrezana živa meja
1. obrezati, odrezati kaj od celote: Nojétje szo trdi, csesztô sze morejo obrezati KAJ 1870, 34
2. obredno odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: vlovlenyé 'Zidovov ga obrej'ze KŠ 1771, 631
obrèzati se -réžem se tudi obréjzati se -réjžem se obredno dati se obrezati: je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559; kaj, csi ſze ne obrej'zete ne morete ſze zvelicsati KŠ 1771, 388; ka bi ſze obrezalo to dejte KŠ 1771, 169
obrézani tudi obréjzani -a -o obrezan: Obrezan ſzam ouſzmi dén KŠ 1771, 596; Obrezani je ſto pozváni KŠ 1771, 502; Na ouſzmi dén je on obrejzani BKM 1789, 50
1. z rezanjem delati, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezovati gnile sadeže / obrezovati peso, repo / obrezovati deske
2. z rezanjem odstranjevati: obrezovati poganjke, veje
// z rezanjem odstranjevati dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezovati drevesa, živo mejo, trto, vrtnice
3. z rezanjem dajati določeno obliko: obrezoval je gumo na podplatu
4. v judovskem in muslimanskem okolju odrezovati sprednji del kožice na spolnem udu: otroke so obrezovali
♦ vet. obrezovati kopito z nožem odstranjevati odvečno kopitno roževino
pretrgati deviško kožico: razdevičiti pri spolnem odnosu
- razdevíčen -a -o:
razdevičeno dekle
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »