Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
akórd1 -a m (ọ̑)
skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja
♦ glasb. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc
Pravopis
akórd1 -a m (ọ̑) klavirski ~i |ubrani zvoki|; poud. barvni ~i |skladnost|; glasb. (sozvočje)
Celotno geslo Sinonimni
akórd -a m
1.
glasb. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov
SINONIMI:
glasb. harmonija, glasb. sozvočje, glasb. sozvok
2.
ekspr. skladni, ubrani glasovi, zvoki
SINONIMI:
knj.izroč. sozvok
GLEJ ŠE: delo, obrat1, obrat1
SSKJ²
banjo in béndžo -a [béndžo] m (ẹ̑)
ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare
SSKJ²
barkaróla -e ž (ọ̑)
pesem beneških gondoljerjev: zvoki barkarole
// skladba v ritmu take pesmi: zaigrati barkarolo
SSKJ²
bolêro -a m (ȇ)
1. kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja: bel bolero
2. španski ples v tričetrtinskem taktu: plesati bolero
// skladba za ta ples: zvoki bolera
Celotno geslo ePravopis
ciganski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ciganska cigansko pridevnik
USTREZNEJE: romski
IZGOVOR: [cigánski]
ZVEZE: ciganski golaž
Celotno geslo Etimološki
cíkniti cȋknem dov.
Celotno geslo eSSKJ
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]
    1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
    2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
    4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: ↑čiv - več ...
Celotno geslo Sprotni
dizeláš samostalnik moškega spola
    1. pogovorno vozilo, zlasti avtomobil, na dizelski pogon SINONIMI: dizlaš
      1.1 pogovorno kdor vozi tako vozilo SINONIMI: dizlaš 
ETIMOLOGIJA: dizel
SSKJ²
dnò -à s, rod. mn. dnòv in dnôv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ)
1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom; ravno dno; skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma / kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna
// spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba
2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna; potopiti kaj na dno morja; pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili; na dnu brezna, jame je temno; globoko v dnu je ležalo mesto; pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše; na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja; če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega
// spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic
// najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij
3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe; v drami je prikazano dno takratnega življenja; ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu
4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan; iz dna srca sem ti hvaležen; ljubiti, sovražiti iz dna srca; v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega
// v zvezi do dna popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna
● pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano
♦ anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; glasb. resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih; geogr. dno doline
SSKJ²
dozvenévati -am nedov. (ẹ́)
približevati se koncu zvenenja: glas zvonca polagoma dozveneva; poslednji zvoki harfe so dozvenevali
SSKJ²
fanfára -e ž (ȃ)
trobenti podoben pihalni instrument: s fanfarami so naznanjali začetek iger; zvoki bobnov in fanfar; pren. časopisi s fanfarami poveličujejo dogodek
// kratka zanosna skladba za ta instrument:
SSKJ²
fanfáren -rna -o (ȃ)
pridevnik od fanfara: fanfarni zvoki
SSKJ²
fókstrot tudi foxtrott -a [fókstrot] m (ọ̑)
družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot
// skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota
SSKJ²
godrnjàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki (rad) godrnja: godrnjav človek; bil je siten in godrnjav; stanoval je pri godrnjavi gospodinji / razvlečena, godrnjava molitev / iz sobe so se slišali godrnjavi zvoki
    godrnjávo prisl.:
    godrnjavo ji je odgovarjal
Celotno geslo eSSKJ
grčáti grčím nedovršni glagol [gərčáti]
    1. oglašati se z nizkimi, hropečimi glasovi
      1.1. oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. ekspresivno govoriti s težavo, nerazločno
ETIMOLOGIJA: iz imitativne besede gr(k), ki posnema grgrajoče, hropeče glasove
SSKJ²
hardcore in hard core in hárdkór -a [hártkór] m (ȃ-ọ̑)
zvrst elektronske glasbe iz 90. let 20. stoletja, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: igrati, poslušati hardcor; ameriški, nemški, slovenski hardcor; melodični hardcor; punk in hardcor; v prid. rabi: hardcore glasba; hardcore skupina
SSKJ²
hard rock in hardrock in hárdrók -a [hárt rók in hárdrók] m (ȃ, ọ̑)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni okrepljeni, agresivnejši zvoki, zlasti električnih kitar: posluša vse, od klasike do najtežjega hard rocka; zgodovina hard rocka; v prid. rabi: hard rock skupina; hard rock zasedba
SSKJ²
heavy metal heavy metala [hêvi mêtal in hêvi metál] m (ȇ, ȇ; ȇ, ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki, (težki) metal: igrati, poslušati heavy metal; ljubitelj heavy metala; v prid. rabi: heavy metal skupina heavymetalska skupina
Število zadetkov: 93