gledálec -lca [gledau̯ca] m (ȃ)
kdor gleda, navadno kot udeleženec različnih predstav, prireditev: informirati televizijske gledalce o kulturnih dogodkih; impresioniran gledalec; gledalci gledaliških predstav; hitro se je zbrala množica gledalcev; nogometni tekmi je prisostvovalo veliko gledalcev / v vljudnostnem nagovoru drage gledalke in spoštovani gledalci / ekspr. pri akciji sem bil samo gledalec nisem se je aktivno udeležil
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
gledálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) televizijski ~; poud. biti ~ pri dogodku |nedejaven opazovalec|
gledálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
gledálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
gledálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
gledálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
gledalecV VARIANTI IZRAZOV: Lepota je v očeh opazovalca
Slovenski etimološki slovar³
Slovar Pohlinovega jezika
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
gledavec samostalnik moškega spola
Gledališki terminološki slovar
Gledališče
Število zadetkov: 8
Dostopnost