Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
Pleteršnik
(prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont (astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch (hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch (math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel (geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! (iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.
Pleteršnik
(premȃł), premȃli, adj. zu klein; — premalo, zu wenig.
Pleteršnik
(prezał) prezȃli, -zála, adj. zu hübsch; — überaus hübsch; — prim. zal(i).
Pleteršnik
(s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.-Mik.; sega sveta, Krelj-Mik.; na sem svetu, Krelj-Mik.; do, od se dobe, Habd.-Mik.; od sega dne, ogr.-C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.-Mik.; v se noči, ogr.-C.; o si dobi (osidobi), BlKr.-Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, (nav. skupaj pisano).
Pleteršnik
(vtori), num. vtóre = drugo: vtore jutro (stsl. vtoroje), Vas Krn-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
(zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.-Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
Pleteršnik
(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
(žrẹ́bən), žrẹ́bna, adj. trächtig (o kobili), Cig., Jan.; nam. stsl. sъžrêbna, Mik.
Vorenc
*morati nedov.F9, debeo serviremorem ſlushiti; decumanus agernyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportetje potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -umkateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumaticaorgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -umkateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardovaṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempusraven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -umṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
Pleteršnik
à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
Prekmurski
a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6
Vorenc
a mF2, elementumtudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareuskateri otroke vuzhy, a, b, c
Svetokriški
a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
Svetokriški
a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
Svetokriški
à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
Besedje16
a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje16
a2 sam. ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje16
a3 [ime črke] sam. ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)
Besedje16
a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)
Število zadetkov: 171920