Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. s predplačilom naložena sredstva, denar, ki so uporabniku na voljo za uporabo storitve: naložiti dobroimetje na tablico za elektronsko cestninjenje; dobroimetje na kartici; dobroimetje na mobi računu; nalaganje dobroimetja na urbano
2. fin. imetje na (transakcijskem) računu: plačati iz dobroimetja; klirinška in konvertibilna dobroimetja; dobroimetje pri banki, v tujini