grínta -e ž (ȋ)
1. nar. krasta: grinta se je pri umivanju odluščila; na glavi ima grinte
// mn. garje: nalezel se je grint; grinte pri ovcah
2. krasti podobna tvorba na rastlini ali sadežu: grinte na deblu; letošnje sadje je polno grint
3. slabš. bolehen, slaboten človek: še vedno je taka grinta kot pred leti / kot psovka pusti nas na miru, grinta zoprna
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
grȋnta -e ž
Pleteršnik
grínta, f. 1) der Grind, die Räude; pl. grinte, die Räude (als Ausschlagskrankheit), die Krätze; — 2) die Flachsseide (cuscuta epilinum), SlGor.-Erj. (Torb.); — iz nem.
grinta samostalnik ženskega spola
Vorenc
grinta ž, F9, alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude grinte, rák, etc:; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti; psora, -ae, ſerbezha grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude grinte; scabies, -biei, garja, perhlai, grinta; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar grinte ima
grinta -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
grinta -e samostalnik ženskega spola
sprememba na koži, ki nastane zaradi poškodbe ali bolezni
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih
SLA 1
Črnovrški
Zadrečki
Bovški
Število zadetkov: 16
Dostopnost