Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
adolescénca -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
SSKJ
délavski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delavce: delavske hiše; delavska obleka / delavski razred; delavska stranka; delavske množice; boj za delavske pravice; delavsko gibanje; delavsko-kmečka oblast / delavska knjižica delovna knjižica; delavska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje delavcev
// delavski svet samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije
// delavski zaupnik nekdaj oseba, ki so jo izbrali delavci, da bi zastopala njihove koristi pri lastniku proizvajalnih sredstev
SSKJ
dopolnílen -lna -o [u̯n] prid. (ȋ) ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje
♦ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole
SSKJ
drúžbenoekonómski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej: družbenoekonomski interesi delovnih ljudi; izboljšati družbenoekonomske razmere / družbenoekonomska baza materialna osnova družbenega življenja
// družbenoekonomsko izobraževanje
♦ ekon. družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; družbenoekonomska formacija način proizvodnje z ustrezno socialno, politično in ideološko nadstavbo; družbenoekonomska ureditev
SSKJ
drúžbenopolítičen -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na politično življenje družbe: bil je aktiven družbenopolitični delavec; zakonitost družbenopolitičnega razvoja; družbenopolitična aktivnost žensk; družbenopolitično izobraževanje / družbenopolitični sistem politična ureditev družbe; družbenopolitične organizacije; družbenopolitična skupnost
SSKJ
edukácija -e ž (á) knjiž. vzgoja, izobraževanje: edukacija mladega človeka
SSKJ
formálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na formo:
    1. a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja
    2. b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države
    3. c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen
  2. 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost
  3. 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda
    ♦     filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole
    formálno prisl.: delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe
SSKJ
informátik -a m (á) strokovnjak za informatiko: izobraževanje informatikov
SSKJ
institucionalizírati -am tudi inštitucionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko: takrat so institucionalizirali izobraževanje / institucionalizirati delavsko upravljanje
    institucionalizíran tudi inštitucionalizíran -a -o: institucionalizirana skupnost; institucionalizirana merila
SSKJ
izdvájati -am nedov. (ā) publ. izločevati, izločati: izdvajati manjše skupine delavcev za posebne naloge; posamezniki so se začeli izdvajati iz kolektiva / izdvajati sredstva za izobraževanje
● publ. tvegano bi bilo izdvajati tega ali onega pevca posebej imenovati, pohvaliti
SSKJ
izlóčati -am nedov. (ọ́) 
  1. 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: jetra izločajo žolč; izločati mleko; skozi kožo se izločajo organizmu škodljive snovi; izločati hormone v kri; z dihanjem se izloča vlaga / izločati bolezenske klice / drevo izloča smolo
  2. 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem izločati mesu kosti; s kuhanjem izločati vodo iz surovega masla / publ.: izločati sredstva za izobraževanje; izločati posamezne obrate v samostojne enote osamosvajati
    // delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločati blago slabše kakovosti iz prodaje; izločati tovornjake iz prometa / redko izločati škodljive vplive odpravljati, odstranjevati
    // s kemijskim, fizikalnim postopkom prihajati do česa: izločati sol iz morske vode; cink se izloča na katodi
  3. 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izločati posamezne probleme
    izlóčati se 
    1. 1. publ. nastajati, oblikovati se: proletariat se je izločal iz neposedujočih množic
    2. 2. ekspr. kazati se v obrisih: iz teme so se izločale posamezne hiše
SSKJ
izločeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: izločevati seč; z dihanjem se izločuje vlaga / izločevati bolezenske klice / izločevati smolo
  2. 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: izločevati debelejša zrna; izločevati snovi iz zmesi / publ. izločevati sredstva za izobraževanje
    // delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločevati tovornjake iz prometa
  3. 3. knjiž. delati, da kdo ni več član kake skupnosti: izločevati nedelavne ljudi iz organizacije; družba ga kot hudodelca izločuje
    izločujóč -a -e: drevo, izločujoče smolo
SSKJ
izločíti in izlóčiti -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem je treba mesu izločiti kosti; s sušenjem izločiti vodo iz sadja / naše internirance so izločili iz transporta / cenzura je izločila nekaj pesmi; iz učnih programov so izločili nepotrebno učno snov / publ. izločiti sredstva za izobraževanje
    ●     publ. virusa raka še niso izločili osamili, izolirali
    // napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločiti blago slabše kakovosti iz prodaje; izločiti tovornjake iz prometa / izločiti tuje vplive odpraviti, odstraniti
    // s kemijskim, fizikalnim postopkom priti do česa: izločiti sladkor iz raztopine
  2. 2. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: avtor je ta problem izločil; iz natečaja se izločijo prošnje, ki niso bile poslane v določenem času / knjiž. kritik je izločil iz dela poglavitne motive posebej imenoval, obravnaval
  3. 3. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake skupnosti: zaradi tega dejanja so ga izločili; sam se je izločil iz družbe
  4. 4. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega: zdravniška komisija ga je izločila; na naboru so ga izločili; izločili so jo zaradi neustrezne izobrazbe
  5. 5. oddati snovi iz celic ali iz telesa: človek izloči dnevno do tisoč gramov znoja
    ♦     mat. izločiti neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; šport. izločiti igralca, moštvo zaradi neuspeha na izbirnem tekmovanju mu preprečiti nadaljnje tekmovanje
    izločíti se in izlóčiti se ekspr.  pokazati se v obrisih: iz megle se je izločila zasnežena hiša
    izlóčen -a -o: izločeni kandidati; naš tekmovalec je bil v polfinalu izločen; izločen iz prometa
    ♦     voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote
SSKJ
izobrázba -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost
    // stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba
  2. 2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati:
    1. a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje
    2. b) potrebna je izobrazba okusa
    3. c) izobrazba zemeljskih plasti
      ●       redko ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture
      ♦       šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
SSKJ
izobraževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova
♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
SSKJ
izobraževánje -a s (ȃ) glagolnik od izobraževati:
  1. a) skrbeti za vzgojo in izobraževanje mladine; oblike izobraževanja odraslih / dopolnilno izobraževanje ki dopolnjuje redni šolski pouk s fakultativnimi predmeti, tečaji, seminarji; ideološko, strokovno izobraževanje delavcev / področje izobraževanja in znanosti
    ♦     ped. formalno izobraževanje ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; materialno izobraževanje ki obsega seznanjanje z dosežki z vseh področij prirodnih in družbenih ved
  2. b) izobraževanje jezika
SSKJ
ízvenšólski -a -o [vən in ven] prid. (ȋ-ọ̑) ki ni v šoli, v okviru šole: izvenšolska vzgoja mladine; v kraju se pozna prizadevno izvenšolsko delo učiteljev; izvenšolsko izobraževanje / publ. knjiga za šolsko in izvenšolsko rabo nešolsko
// ki ni v okviru rednega šolskega pouka, dela: izvenšolsko udejstvovanje mladine na šoli / vedenje učencev v izvenšolskem času prostem času
SSKJ
káder1 -dra m (á) publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov
// center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
SSKJ
kòedukácija -e ž (ȍ-á) knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje (mladine obeh spolov)
SSKJ
marksístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na marksiste ali marksizem: marksistična analiza, obdelava protislovij; marksistično delo; marksistično izobraževanje mladine / marksistični klasiki / marksistična dialektika; marksistična filozofija, sociologija
    marksístično prisl.: marksistično analizirati kako obdobje; biti marksistično izobražen
Število zadetkov: 71