Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

klór klóra samostalnik moškega spola [klór]
    dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, kemijski element; simbol: Cl
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chlor in nlat. chlorus iz gr. khlōrós ‛zelen, zelenkasto rumen’ po barvi klorovih spojin in plamena - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
klór -a m (ọ̑)
kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom
SSKJ²
klór... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na klor: kloramin, klorbenzen

Slovenski pravopis

Pravopis
klór -a m, snov. (ọ̑) kem.; prim. Cl
Pravopis
klór.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) klóramín, klórbenzén

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
klór -a m
GLEJ ŠE: plin

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
klọ̑r -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
klōr, m. neki plin, das Chlor, Cig., Jan., Cig. (T.).
Število zadetkov: 8