Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Daljšanje osnove z -n pri samostalnikih moškega spola »parkelj«, »karželj«, »datelj« ...

Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?

Jezikovna
Daljšanje osnove z -n pri samostalnikih moškega spola »parkelj«, »karželj«, »datelj« ...

Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?

Jezikovna
Razmerje med »obletnica« in »n-letnica«

V medijih se pojavlja zapis ob 200-letnici rojstva F. Miklošiča. Ali ni pravilno ob 200. obletnici rojstva neke osebe in ob 200-letnici delovanja kakega društva, torej da uporabimo besedo obletnica, kadar se nanaša na enkraten dogodek, in -letnica, kadar se nanaša na trajanje/delovanje?

Jezikovna
Obletnica ustanovitve in n-letnica delovanja

Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič je bil ustanovljen novembra leta 1925. Za jubilejno brošuro in vezno besedilo potrebujemo jezikovno čim bolj neomadeževano formulacijo. Po temeljitem premisleku oklevamo med dvema finalistkama:

  • 90. obletnica (ustanovitve) zbora
  • 90-letnica (delovanja) zbora

Vprašanje: Ali sta obe formulaciji sprejemljivi tudi kar tako ali le ob dodatku iz oklepaja? Ena od slovenistk, ki smo jo prosili za pomoč, je celo mnenja, da je dopustna še tretja formulacija: 90-obletnica zbora.

Jezikovna
Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama

Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.

  • Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št

  • Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.

Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma". Najlepša hvala za pomoč.

Jezikovna
Fonetični zapis imena »Dolenjska«

Kako se fonetično napiše Dolenjska?

Jezikovna
Kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z »nj« in »lj«?

Zanima me, kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z nj in lj. Na primer štrukelj, boljši, Kranj, Gorenjska itd., ko pa se teh j- jev ne izgovori.

Jezikovna
Rodilnik množine besede »himna«

SP 2001 (734, 744, 820) navaja, da se v rodilniku dvojine in množine prve ženske sklanjatve neobstojni samoglasnik vriva med člene soglasniškega sklopa m n l ali r + m n l ali v le neobvezno in v izgovoru, vendar pri rodilniku dvojine in množine samostalnika himna v praksi neobstojni samoglasnik e večinoma najdemo tudi v zapisu, torej himen. Korpus Gigafida prikazuje enak delež zadetkov za obe rabi: himen in himn. Kaj svetujete?

Jezikovna
Akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik

Zanima me, kako navesti akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik (redni član SAZU).

Jezikovna
Kako je prav: »univarianten« ali »univariaten«?

Kaj je boljše univarianten, bivarianten, multivarianten ali univariaten, bivariaten, multivariaten?

V Gigafidi je zadetkov za obliko brez -n- več (6, 21, 36) kot z -n- (/, 13, 31), še bolj očitno pogostost oblik brez -n- je ugotoviti na spletu. Toda kronološko se mogoče kaže vedno večja sprejemljivost oz. jezikovna pravilnost oblik z -n- (temelječe na pridevniški podstavi varianten).

multivariatenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariaten&SearchIn=Allmultivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariatna&SearchIn=Allbivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=bivariatna&SearchIn=All

IN:

multivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivarianten&SearchIn=Allbivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=bivarianten&SearchIn=Allunivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=univarianten&SearchIn=All

univariatne, bivariatne, multivariatne:

  • Zbrani podatki o določeni populaciji so običajno vedno obdelani z različnimi statističnimi analizami. Poznamo dve razdelitvi statističnih analiz (opisne in inferenčne), znotraj katerih ločimo tri tipe statističnih analiz (univariatne, bivariatne, multivariatne).http://www.benstat.si/blog/tipi-statisticnih-analiz

bivariantne, univariantne, multivariantne

Jezikovna
Zapis koordinat v slovenščini

Na vas se obračam v zvezi s pravilnim zapisom koordinat v slovenskem jeziku. Če je na primer angleški izvirnik: N 12°34'56.123456«, kako je potem v slovenščini?

  • N 12° 34' 56.123456"

ali

  • N 12° 34' 56,123456"

Decimalno mesto se po pravopisu zapisuje z vejico, vendar so najdeni zadetki na spletu vsi s piko.

Jezikovna
Osebni zaimek za srednji spol v navezni obliki

Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.

Jezikovna
Izgovor besede »skedenj«

Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?

Jezikovna
Sklanjanje imena »Gameljne«

Pišem vam iz vasi Zgornje Gameljne, kjer se je vnela zanimiva debata glede sklanjanje besede Gameljne. Domačini vztrajajo na "iz Gamelj", priseljenci poudarjamo, da Word popravi to na "iz Gameljn".

Ali lahko rešite to debato in nam napišete vse sklone besede "Gameljne"?

Jaz sumim, da bi bil mogoče zadnji "n" v "iz Gameljn" tihi. Če je to res, bi prosila še za izgovorjavo napisanih sklonov.

Jezikovna
Ujemanje v povedi z izpustom glagola

Zasledila sem naslov: V Sloveniji več kot štirje milijoni turistov. Ali ni pravilneje V Sloveniji več kot štiri milijone turistov?

Jezikovna
Beseda »investirana« v slovarjih

S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?

Jezikovna
Besede »plesnost« ne najdem v SSKJ

Besede plesnost v slovarju SSKJ nismo našli. V leksikonu Ples je plesnost opredeljena kot:

1) plesna sposobnost, ki se kaže v ustvarjanju gibnih, ritmičnih prostorskih in dinamičnih sestavin plesa, v gibnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter v sposobnosti zaznavanja in doživljanju plesa kot izražanja, ustvarjanja in sporočanja s plesom. …; 2) estetika plesnega telesa; 3) kvaliteta glasbe, plesnega glasbenega motiva, plesnega glasbenega inštrumenta.« (Ples, Leksikoni CZ 1990)

Jezikovna
Kako sklanjamo priimek »Štorgelj«?

Kako se pravilno sklanja priimek Štorgelj?

Jezikovna
Lastnostni ali vrstni pridevnik: »pameten«

Ali je pravilno pameten uporabnik energije ali pametni uporabnik energije? Pridevnik se nanaša na varčno in smotrno rabo energije.

Jezikovna
O kraju »Kameno« – naglas, sklanjanje in tvorba prebivalskega imena

Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...

Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.

Število zadetkov: 117