Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
od predl., z rodilnikom
1. za izražanje premikanja iz položaja
a) v neposrednem dotiku, stiku s kom ali čim: odbiti se od kamna; pahniti od sebe
b) v bližini, okolici česa: čoln odrine od brega; vstati od mize; prihajam od očeta / vrača se od Lenarta / iti od doma; od hiše poditi / svatje gredo od poroke / doma je nekje od Kočevja; pren. govornik se je večkrat oddaljil od teme
// za izražanje usmerjenosti iz takega položaja: oblaki se valijo od juga; ta gozd se razteza od Karavank; od sosedov se sliši petje; ekspr. stal je vse od Maribora / gledati od blizu; prihajajo od bogve kod; od drugod; od spodaj navzgor; od tam doli; od vsepovsod; pren. od te strani ga do danes še nisem poznala
// za izražanje oddaljenosti: hiša je sto metrov, streljaj od ceste; drevesa stojijo deset metrov drugo od drugega; nedaleč od studenca; uro hoda od vasi
2. za izražanje časovne meje, ki je začetek dogajanja: od tistega časa me ne pogleda; nisva se videla od mladosti; od nesreče je minilo deset let / že od začetka mu nisem zaupal / od kdaj stanuješ v Ljubljani; od prej; od takrat; poznam ga že od zdavnaj; od pred kratkim / od nekdaj od zdavnaj, zelo dolgo / vino od letos; jed od včeraj / noč od petka na soboto / publ. dopis, uredba od 1. marca 1965 pri datiranju z dne 1. marca 1965
3. pri izrazih količine za izražanje začetne mere: desetice od dvajset naprej; dražiti od sto evrov navzgor
// v zvezi z do za izražanje približne vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev
4. v zvezi z do za izražanje začetne in končne meje
a) v prostoru: hoditi od enega do drugega; od Kranja do Ljubljane je petindvajset kilometrov; vlak vozi od Nove Gorice do Jesenic
b) v času: vstopnice prodajajo od 11. do 13. ure; druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 / ekspr.: od konca do kraja; od zore do mraka
c) pri količini: šteti od ene do deset; vrednosti od nič do neskončno; dnevne temperature bodo od pet do deset stopinj nad ničlo / ekspr.: sestanka so se udeležili zastopniki vseh kategorij, od kurirja in snažilk pa tja do direktorja; v trgovini imajo v zalogi vse od žebljev do pohištva
5. za izražanje ločevanja, odstranjevanja: ločiti rudo od jalovine, meso od kosti; s težavo so ga odtrgali od otrok / odvrniti nesrečo od hiše / izjema od pravila / očistiti njivo od kamna kamna / publ.: distancirati se od politike sile; odpraviti odtujenost od produkcijskih sredstev
// za izražanje odvzemanja: od plače so mu odtegovali dva tisoč; vzeti od prihrankov / od honorarja mu ni ostalo nič / davek od osebnih dohodkov; včasih so pobirali desetino od žita
// publ. za izražanje oprostitve, razveljavitve obveznosti: oprostitev od šolnine; oproščen od davkov oproščen davkov; razrešitev (od) dolžnosti
6. za izražanje izbora, odbiranja: eden od dijakov; kdo od vas bo to opravil / od perutnine najbolj ceni gos; ima deset hektarov zemlje, od tega pet gozda / najlepša od deklet; najboljši od sošolcev; ekspr. najslavnejši od vseh
7. za izražanje izhodišča, vira: prišlo je sporočilo od prijatelja; tako piše v tvojem pismu od strica / v pismih prejmite najlepše pozdrave od mene in moje družine; publ., kot podnaslov od našega rimskega dopisnika / otroci od prve žene; vznes. on je kri od naše krvi / obresti od glavnice; denar od prodane živine / pog. rad bi sliko od Jakopiča ki jo je naslikal Jakopič
// za izražanje vira, izvora pridobljenega: dobiti, terjati kaj od koga; kaj hočeš od mene; od tujca ne vzemi ničesar / kupiti, prevzeti kaj od koga / izvedeti, pričakovati, slišati kaj od koga; od njega se marsikaj naučiš
// star. za izražanje snovi, iz katere je kaj; iz: kučma od polhovih kožic; čaša od čistega zlata
8. za izražanje pripadnosti
a) k funkcijski celoti: ključ od omare, od hišnih vrat; ročaj od kladiva; kolo od voza; škatlica od vžigalic
b) k družbeni skupini, okolju: to mi je povedal nekdo od naših; pog.: tako mi je svetoval nekdo od radia; govoril je eden od upravnega odbora član, predstavnik
// pog. za izražanje svojine, lastnine: čigava je zemlja, če ne od nas kmetov; vse je sinovo, samo njiva je od starega; torbica je od sestre sestrina / vzel je vdovo od brata po bratu
9. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: ni slabši od drugih; desno nogo ima krajšo od leve; moj brat je večji od tebe / letos je bolj vroče od lani kakor lani / to mesto se razlikuje od drugih po lepi legi; ta fant je drugačen od vrstnikov
10. za izražanje povzročitelja: rana od noža; ogenj od strele; dim od tobaka / opikan od čebel; zadet od kapi; od koz razjeden obraz; umrl je od nas vseh zapuščen; publ. vrh je bil v naskoku zavzet od naših so naši zavzeli / od njega imam samo škodo
11. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: umirati od lakote, od utrujenosti; drevo se šibi od sadja; od strahu je omedlela; bliska se od vročine; ekspr.: vse je črno od mravelj; ves iz sebe od razburjenja; kar skakal je od veselja
12. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: plačevati od kosa; sam od sebe narediti / živeti od dela, od trgovine
// nav. ekspr. za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: od sile lačen; ima od sile opravkov; od srca se nasmejati; od hudiča je vroče zelo
13. star. za izražanje vsebine, predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja; o2govori samo od svoje nesreče; menili so se od letine / povest od zlate ptičke
● 
publ. ozdraveti od bolezni ozdraveti; star. vstati od bolezni po ozdravljenju zapustiti bolniško posteljo; nižje pog. kaj si je izmislila ta trapa od Janeza ta neumni Janez; pog. najrajši imam kaj od mesa kakšno mesno jed; ekspr. to ni od muh je pomembno, dobro; pog. ta ni od nas ni iz naših krajev; pog. trgovina je od rok precej oddaljena, na neprikladnem mestu; pog. delo gre od rok se opravlja hitro, uspešno; ekspr. kamen se mu odvali od srca človek se reši velike skrbi, nadloge; ekspr. nisem od danes sem izkušen; od a do ž od začetka do konca, vse; obišče nas od časa do časa v manjših časovnih presledkih; ekspr. lepota je od danes do jutri minljiva; ekspr. od leta do leta je manj pridelka vedno manj; vsako leto manj; ekspr. novica gre od ust do ust se širi (hitro) med ljudmi
♦ 
jezikosl. glagolnik od brati; mat. odšteti tri od pet; navt. obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj; prim. oddaleč, oddavna(j), odkod, odspodaj, odtistihdob, odtod, odzdaj ipd.
SSKJ²
od... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja od določene točke: odbrcniti, odriniti, odvoziti
b) oddaljitve, odmika od določenega kraja: odbobneti, odfrfotati, odsmučati se
c) odstranitve, ločitve od česa, od celote: odbrusiti, odrezati
č) konca dejanja: odigrati, odpeti
d) razveljavitve stanja, kot ga izraža predpona za...: odlepiti, odpečatiti
e) medsebojnega odnosa, medsebojne povezanosti: odgovoriti, odpisati
f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): odcediti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: odbitek, odcepek
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: od kod, odseben, odstotek

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Janez od Križa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Janeza od Križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnik
IZGOVOR: [jánes ot kríža], rodilnik [jáneza ot kríža]
ZVEZE: sveti/sv. Janez od Križa
Celotno geslo ePravopis
Pavel od Križa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pavla od Križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnik
IZGOVOR: [pávəl ot kríža], rodilnik [páu̯la ot kríža]
ZVEZE: sveti/sv. Pavel od Križa
Celotno geslo ePravopis
Pilat
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pilata samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetopisemska oseba, rimski cesarski namestnik v Judeji
IZGOVOR: [pilát], rodilnik [piláta]
BESEDOTVORJE: Pilatov
ZVEZE: hoditi od Poncija do Pilata, umiti si roke kot Pilat

Slovenski pravopis

Pravopis
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a)
prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b)
časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c)
količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a)
prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b)
časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c)
šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a)
pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b)
dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
Pravopis
OD OD-ja tudi OD -- [odé -êja] m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) osebni dohodek
Pravopis
dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj

od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
Pravopis
dávnaj čas. prisl. (á) star. zdavnaj, davno
od dávnaj čas. prisl. zv. (á) star. od zdavnaj, zelo dolgo: Tu ~ ~ gojijo trto
Pravopis
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
Pravopis
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
Pravopis
nèdáven -vna -o (ȅá) ~ dogodek
do nedávna čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so dobro poslovali do pred kratkim
do nedávnega čas. prisl. zv. (á) ~ ~ je bil zdrav
od nedávna čas. prisl. zv. (á) neobč. poznati se šele ~ ~ malo časa
pred nedávnim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ so odpotovali
Pravopis
od.. [poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3
I. izpredložna glag.
1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi
2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti
3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi
4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti
5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti se
II. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj
III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel
Pravopis
od kód podr. kraj. vez. zv. (ọ́/ọ̑) Vprašaj ga, ~ ~ prihaja
Pravopis
od kóder [də] podr. ozir. vez. zv. (ọ̑) povzpeti se na vrh, ~ ~ je lep razgled; Vrni se tja, ~ ~ si prišel
Pravopis
pámtivék -a m (ȃẹ̑) poud. biti znano že od ~a |od zdavnaj, zelo dolgo|
od pámtivéka čas. prisl. zv. (ȃẹ̑) poud. |od zdavnaj, zelo dolgo|: To je znano že ~ ~
Pravopis
tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno

od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|
Pravopis
zdàj kaz. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. trenutka govorjenja: ~ smo ravno pri večerji, pokličite čez pol ure; Do ~ je šlo vse po sreči; ~ so prve izkušnje za vami, lažje bo
2. veljave, tudi v trenutku govorjenja: ~ so vse drugačni časi; ~ že dve leti pišem novo knjigo
3. Do ~ sem veliko delal, ~ bom pa počival odslej; Začel je zavirati, a ~ je bilo že prepozno tedaj; ~ pa le poprimite za delo
4. ~ ~ bo tu |kmalu, vsak čas|
5. v medmetni rabi Pozor, pripravljeni, ~

zdàj zdája m z -em (ȁ á) neobč.: nenehno trajajoči ~; Čas je sestavljen iz samih ~ev
do zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je šlo vse dobro
od zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ bomo pazili nanj
za zdàj čas. prisl. zv. (ȁ) ~ ~ je stanje mirno
Pravopis
zdôlaj mestov. prostor. prisl. (ó) knj. pog. spodaj: Zgoraj v hribih sije sonce, ~ je še megla; daleč, globoko ~; ~ na cesti, v kleti
od zdôlaj mestov. prostor. prisl. zv. (ó) knj. pog. spodaj: Stebriči so ~ ~ šesterokotni

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
od predl.
GLEJ SINONIM: iz, iz, iz, kakor, med3, o1, z, z
Število zadetkov: 302