prijátelj -a m (ȃ)
1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji / iron. ti si pa lep prijatelj / družinski, mladostni, osebni prijatelj / kot nagovor dragi prijatelj
// kdor ima do koga naklonjen, prijazen odnos: Slovenija ima v svetu veliko prijateljev; biti prijatelj otrok, revežev / pes je človekov prijatelj / Društvo prijateljev mladine
// s prilastkom kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovni, trgovski prijatelj
2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: gozd je njegov prijatelj; otroku so se živali smilile, zato je pridno krmil svoje prijatelje / krilati prijatelji ptiči
3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima zanimanje, nagnjenje za kaj: oddaja za prijatelje dobre glasbe; biti prijatelj narave, pog. dobre kapljice; nisem prijatelj dolgih sprehodov / to vino ima veliko prijateljev mnogo ljudi ga kupuje, pije; publ. prijatelji smučanja so bili s počitnicami zadovoljni smučarji
4. ekspr. fant, zaročenec: že dolgo ima prijatelja; prišla je na ples s svojim prijateljem
● ekspr. stroji so človekovi prijatelji mu koristijo, olajšujejo delo; iron. v stanovanju je našel domačega, hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; prijatelja spoznaš v nesreči; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; jezikosl. lažni prijatelj beseda ali besedna zveza, ki ima v drugem jeziku enako ali podobno izrazno podobo, a drugačen pomen
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
prijátelj1 -a m s -em člov. (ȃ) biti komu ~; poud. Gozd je njegov ~ |zavetje|
prijáteljica -e ž, člov. (ȃ)
prijáteljev -a -o (ȃ)
prijáteljičin -a -o (ȃ)
prijáteljica -e ž, člov. (ȃ)
prijáteljev -a -o (ȃ)
prijáteljičin -a -o (ȃ)
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovar neglagolske vezljivosti
Celotno geslo
Vezljivostni NG
prijátelj-asamostalnik moškega spola
- človek v iskrenem in zaupnem odnosu s kom
- biti prijatelj komu
- , prijatelj koga
- , prijatelj iz/z/s česa, od kdaj, od kod
- , prijatelj na/v čem, kje
- , prijatelj za kaj, koliko, kako
- človek, ki ima kaj rad, se spozna na kaj, se zanima ali je nadarjen za kaj
- prijatelj česa
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Celotno geslo
Pregovori
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
prijȃtelj -a m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
prijȃtelj, m. 1) der Freund; dober p.; prijatelja sva (si); (govori se nav. prijatəł, -tla); — 2) ovčji p., größere und kleinere Klette (lappa maior et minor), Stopice na Tolm.-Erj. (Torb.).
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
prijatelj m, F13, amicare, priatela ſturiti; amicus, priatel; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; antiquus amicus, en ſtar priatel; coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en raven priatel; familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi; fingere amicitias, ſe priatel délati; gerere amicitiam, priatel biti; intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi priatel; neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo; soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
prijatelj -(n)a/-tlja m 1. prijatelj: velik priatel im. ed. Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ Sim shlishal moj prjatel im. ed., de ſte shelel smano govorit ǀ na mejſti ſvojga priatela rod. ed. Oreſta je hotel umrejti ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna rod. ed. nepotroshtnu ſe je jokal ǀ podvisaj na pomozh tvojmu priatelu daj. ed. ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu priatelnu daj. ed. ǀ Vy povabite eniga priatela tož. ed. v' goſtie ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro, otroke, prjatela tož. ed., sheno ǀ vener je bil njemu odpuſtil, inu sa priatila tož. ed. vſel ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga Priatelna tož. ed. do vekoma ǀ s' ſvoim Priatelam or. ed. ǀ Iest grem de ſe bom pogouuril s'mojm priatelnom or. ed. ǀ Sta bla dua goſpuda velika priatela im. dv. ǀ Sta bila dua shuleria velika priatelna im. dv. ǀ kakor ſe morebiti moij priateli im. mn. troshtajo ǀ Seſtre, Shlahta, inu Priately im. mn., vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij im. mn. Boshij ǀ Iobavi prijately im. mn. ſo ſe bily preshtrashili ǀ s' nepriatelnu priàtely im. mn. tuoi s' kuſi pokuro ratat ǀ de ſi glih ſo veliki prateli im. mn. Boshij ǀ Shlahta, inu priatelni im. mn. ſò njega kregali ǀ De bi my ſe pofliſali Priatelni im. mn. Boshy ratat ǀ ſlavu je bil vſel od vſih priatelou rod. mn. ǀ ſe more lozhit od shene, od mosha, od otrouk, inu priatelnou rod. mn. ǀ Ti kateri sa sdrauje tuojh Priatelnu rod. mn. ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ G. Bug je bil ta ſvit dal Jobavem Priatelom daj. mn. ǀ je dial k' ſvoim priatlom daj. mn. ǀ v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom daj. mn. ǀ jest hozhem lete moje dobre priatele tož. mn. pohleunu bugat ǀ bò proſsil sa vaſs ſvoje priatéle tož. mn. ǀ nyh shlahto, inu prjatele tož. mn., ena taka velika shaloſt yh je obshla ǀ V' ſvoje Priatelne tož. mn. nema vupajnie poſtavit ǀ nej sta prebivala v'hishi ſvoj per shlahti, inu priatelnoh mest. mn. ǀ ſe taku s' tvojmy priately or. mn. andla ǀ ſe skrie u eno luknio s' ſvojmi priateli or. mn. ǀ tedaj tudi imash umreti mej hudizhy tvoymi priatily or. mn. 2. ljubček, priležnik: terbei de imà kakorshniga prjatela tož. ed., de taiſto taku guanda
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
prijatelj -a samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
prijatelj sam. m ♦ P: 37 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Slovenski lingvistični atlas 1
SLA 1
prijatelj
- 1/137 ((njen) fant) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/139 (prijatelj) / komentar / karta / gradivo h karti
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Slovar bovškega govora
Bovški
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 20
Dostopnost