Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
protislôvje -a s (ȏ)
1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo
2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje
♦ 
filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih

Slovenski pravopis

Pravopis
protislôvje -a s (ȏ) priti v ~ s čim; ~a sodobne družbe; ~ med željami in potrebami

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
protislôvje -a s
pojav, stanje, da si dejstva, pojmi, mnenja o čem med seboj nasprotujejopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. antinomija, knj.izroč. kontradikcija, ekspr. paradoks
GLEJ ŠE: enotnost

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
prọtislǫ̑vje, n. der Widerspruch, Cig. (T.); ljudje, ki so polni protislovja, Jurč.; stsl.
Število zadetkov: 4