suverén1 -a m (ẹ̑)
knjiž. vladar, monarh: obisk suverenov dveh držav; pogovori s suvereni
● knjiž. v demokraciji je edini suveren ljudstvo ima edino ljudstvo pravico do odločanja; knjiž. ta arhitekt se je čutil suverena človeka, ki popolnoma obvlada svoje delo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
suverén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena
2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve
3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren
// ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu
4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno
5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren
● knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno
1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena
2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve
3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren
// ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu
4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno
5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren
● knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno
- suveréno prisl.:
suvereno nastopati, odločati; suvereno odigrana vloga
Pravopis
Pravopis
suverén2 -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ narod politično neodvisen, samostojen; ~ nasmeh vzvišen, dostojanstven; ~ nastop samozavesten; avtorjevo ~o obravnavanje obdobja zanesljivo, vsestransko; ~o stališče samostojno; biti ~ pri izbiri snovi neodvisen, svoboden
suverénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
suverénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
suverẹ̑n -a m ‛vladar’ in prid.
Število zadetkov: 8
Dostopnost