zdrávje -a s (ȃ)
stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma: bolnikovo zdravje se izboljšuje, krepi, slabša, vrača; uničevati, zapravljati si zdravje; ohraniti si zdravje do pozne starosti; paziti na zdravje; skrbeti za zdravje; biti, ostati pri zdravju zdrav; človek čvrstega, krepkega, rahlega, ekspr. železnega zdravja; zdravju škodljivo delo / duševno, telesno zdravje / biti slabega zdravja / kot voščilo pri pitju ali ko kdo kihne na zdravje; pren. moralno zdravje naroda
● ekspr. zdravje kar žari iz nje zelo je zdrava; ekspr. pokati od zdravja biti zelo zdrav; ekspr. lica se ji svetijo od zdravja zelo je zdrava; ekspr. misliti na svoje zdravje živeti, ravnati tako, da se ne zboli; piti, trčiti na zdravje s slovesnimi besedami, z rahlim dotikom kozarca ob kozarec drugega in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; ekspr. plačati sedeče delo z zdravjem zboleti zaradi sedečega dela; dobro spanje je pol zdravja; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ rel. dušno zdravje
// stanje živega bitja, v katerem vsi življenjski procesi potekajo normalno, brez motenj: skrbeti za zdravje rastlin, živali / industrija ogroža zdravje gozdov
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
zdrávje -a s, pojm. (ȃ) ~ se mu izboljšuje; poud. ~ kar žari iz nje |Videti je zelo zdrava|; človek rahlega ~a; telesno, duševno ~; biti pri ~u; piti na ~; ~ gozdov
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
na zdrávje velel. medm. zv.
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Celotno geslo
Pregovori
zdravje je sestavina izrazovDobro spanje je pol zdravja, Smeh je pol zdravja V VARIANTI IZRAZOV: Jeza škoduje lepoti
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
zdrávje -a s zdravje: Vſza ona, kako tou dobro zdrávje TF 1715, 29; Zide vám zdrávje KŠ 1754, 23; Zdrávje BRM 1823, VIII; Zdrávje KAJ 1848, VIII; nemores ti ſzebi zdrávja ſzám obecsati BKM 1789, 448; je Kolman Kráo nej meo .. ino zdrávja KOJ 1848, 2; povrni nyemi prvo zdrávje KŠ 1754, 244; Vſzákomi zdrávje vu Goſzpodni naſem KŠ 1771, A2a; eſcse i tejla zdrávje KMK 1780, 84; Pokôre molitev za zdrávje TA 1848, 5; da vecséra vu dobrom zdrávji zadobimo KŠ 1754, 224; V-zdrávji biti KM 1790, 93(a)
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
zdravje samostalnik srednjega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
zdravje s, F9, diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; incolumitas, popolnom ṡdravje; salubritas, ṡdravje; salus, -tis, ṡdravje, ohranenîe, iṡvelizhanîe, oṡdravlenîe; salutaris, -re, ṡdravu, kar ṡdravje perneſſe, ali oṡdravi; salutifer, -ra, -rum, ena ṡdrava reizh, katera ṡdravje parneſſe; sanitas, ṡdravje; sospitas, popolnoma ṡdravje; valetudo, ṡdravje, ali boléṡan
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
zdravje -a s zdravje: Se veliku shtima, inu lubi sdrauje im. ed. ǀ vaſha muzh, inu sdrauie im. ed. bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila ǀ Na raiſy je naſha popotinza … v'bolesnah naſhe sdravie im. ed. ǀ nej sdrauia rod. ed. bres bolesni, nej ſvetlobe bres ſenze ǀ timu lubimu sdravy daj. ed. shkodi ǀ de mu ſe nemore vezh pomagat k'sdravy daj. ed. ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu ſdrauiu daj. ed. obdarshalu ǀ sa sdrauje tož. ed. tuojh Priatelnu ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ neproſsim sa sdravje tož. ed. moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ sdrauie tož. ed. tiga shivota mu poverne ǀ sa sdravie tož. ed. nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati ǀ s'kusi arznio te pokure je tu lubu ſdrauie tož. ed. ſvoie dushe udubil ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter … ſdrauje tož. ed. ǀ nemamo ſe ſanashat na nasho mladoſt, inu ſdravje tož. ed. ǀ aku hozhe tu lubu s'dravje tož. ed. te gnade Boshje doſezhi ǀ per sdrauiu mest. ed., inu zhasti vaſs ohrani ǀ vſe tvoje mislij ſo na tem ſvejtu bres terpleina, v'veſſely, v'troshtah, lushtah, per dobrem ſdravij mest. ed. shiveti ǀ kadar edn je per dobrem sdravij mest. ed. ǀ O norz! ter nesamerkash, de ſam ſebi nasdrauy +mest. ed., dushe, inu teleſſa shkodish ǀ s' veſſeljam, inu s' sdraujam or. ed. plazhat
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
zdravje -a samostalnik srednjega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
zdravje sam. s ♦ P: 30 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacija
Farmacija
Pravni terminološki slovar
Pravo
várnost in zdrávje pri délu -i -- -a -- --
Urbanistični terminološki slovar
Urbanizem
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost