Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

demón demóna tudi démon démona samostalnik moškega spola [demón] tudi [démon]
    1. duhovno bitje, ki navadno z zlimi nameni vpliva na človeka in se pojavlja v različnih oblikah, zlasti v nekaterih religijah kot opozicija božjemu
    2. ekspresivno kar je v človeku slabega, težko obvladljivega in ga napeljuje k negativnim, škodljivim mislim, dejanjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Dämon in) lat. daemōn iz gr. daímōn ‛božja moč, bog’ in ‛nižje božanstvo, demon’, iz daíomai ‛delim, razdelim’, prvotno torej *‛tisti, ki deli (usodo)’ - več ...
SSKJ²
demón in démon -a m (ọ̑; ẹ̑)
1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon
// v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni
2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
Pravopis
démon -a tudi demón -a m, člov. (ẹ̑; ọ̑) |nadnaravno bitje|: vera v ~e; poud. ~ v duši |nagnjenost k slabemu|
Celotno geslo Sinonimni
démon -a m
mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo
SINONIMI:
star. duhovin, star. duhovina
GLEJ ŠE SINONIM: hudič1
Celotno geslo Etimološki
dẹ̑mon -a m
SSKJ²
bés1 -a m (ẹ̑)
1. mitol. zli duh: bes jo je obsedel; bati se besov / ekspr., z oslabljenim pomenom besi ljubosumnosti ga razjedajo / kot vzklik: da bi ga bes; star. bes te lopi, plentaj
2. v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: To mora neháti – ní bes! (A. Aškerc)
SSKJ²
bès2 bêsa tudi bésa m (ȅ ē, ẹ̄)
najvišja stopnja jeze: bes me grabi, popade; zatulil bi od besa; spravil me je v bes; divji, onemogel bes / žrtve fašističnega besa
Pravopis
bès bêsa in bès bésa m, pojm. (ȅ é; ȅ ȇ; ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑) zavpiti od ~a |od hude jeze|
Pravopis
bés1 -a m, člov. (ẹ̑) bati se ~ov |zlih duhov|
Pravopis
bés2 povdk. (ẹ̑) To se mora nehati — ni ~
Celotno geslo Sinonimni
bés1 -a m
GLEJ SINONIM: hudič1
GLEJ ŠE: gotovo3
Celotno geslo Sinonimni
bès2 bêsa m
najvišja stopnja jezepojmovnik
SINONIMI:
besnost, pobesnelost, knj.izroč. besnilo, star. besnota
GLEJ ŠE SINONIM: jeza
Celotno geslo Frazemi
bés Frazemi s sestavino bés:
bés te lópi, bés te pléntaj
Celotno geslo Etimološki
bȅs bésa in bẹ́sa m,
Pleteršnik
bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče-Pjk. (Črt.).
Bovški
bes gl. bos
SSKJ²
hudíč -a m (í)
1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: hudič ga zapeljuje; angeli in hudiči; imeti zveze s hudičem; črn, grd, hudoben kot hudič / prodati, zapisati se hudiču; izganjati hudiča / slika prikazuje Miklavža s hudičema / kot vzklik: hudič! o ti hudič ti! tristo hudičev! pri hudiču!
// ekspr., s prilastkom težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: prišel je v oblast kvartopirskega hudiča / knjiž., z oslabljenim pomenom hudič zavisti in sovraštva
2. ekspr. zloben, hudoben človek: boj se ga, ta hudič je zmožen vsega / kot psovka boš, hudič, tiho / ta človek je pravi hudič
// pog., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: zaprl je vrata in noben hudič ni mogel noter; vsak hudič bi me že rad učil; pa dopovej hudiču babjemu, če moreš / pravi, da bo konja prodal, ker hudič preveč brca; kupil je novo žarnico, pa je hudič takoj pregorel; da ga ni (tega) hudiča sram / pripovedovala ji je vsega hudiča vse mogoče stvari
3. pog., ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: ne delajte takega hudiča, da vas ne slišijo nasprotniki / ne uganjajte, ne zganjajte (takega) hudiča / sosedovi so imeli včeraj goste in velikega hudiča / ta obleka bo med fanti naredila hudiča in pol veliko vznemirjenje, zanimanje
4. pog., ekspr. neprijetnosti, težave: hudič bo, če bodo izvedeli; otrok mu zmeraj naredi kakšnega hudiča; kadar se ga napije, je z njim hudič / hoditi ne morem in to je tisti hudič
5. pog., ekspr., v povedni rabi izraža
a) neprijetnost, težavnost česa: hudič je stati dve uri na mrazu; hudič je, če te nihče ne uboga
b) nezadovoljstvo nad čim: hudič je vse skupaj
6. pog., ekspr., v členkovni rabi izraža
a) s predlogom visoko stopnjo: do hudiča vse so podrli; cesta se od hudiča vleče; bilo je od hudiča vroče; na hudiče sem truden
b) močno zanikanje: »Saj je prinesel denar.« »Hudiča je prinesel!«; to ni (pol) hudiča vredno
7. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža
a) močno čustveno prizadetost: »Vlomilca so že prijeli.« »Ni hudič, kje pa?«; hudič (ga) vedi, kod se potepa; kdo, za hudiča, vas je poslal tja?
b) močno zanikanje ali omalovaževanje: hudič, pa taka večerja
c) podkrepitev trditve: ni hudič, da tega ne bi spravil v red; tristo hudičev, da je res!
č) jezo, nejevoljo nad kom: hudič naj ga vzame, pobere; da bi ga hudič
● 
pog., ekspr. tu ima hudič svoje kremplje vmes stvar, zadeva se nenavadno, nepričakovano zapleta; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; pog., ekspr. to je vse en hudič vseeno je; pog., ekspr. kaj pa je to za en hudič kaj, kdo je to; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; pog., ekspr. vse bo hudič vzel vse bo propadlo; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel bo umrl; ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; pog., ekspr. ima hudiča v sebi doseže tudi kaj na videz nemogočega; zelo je hudoben; bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. ti bo že pokazal hudiča povzročil bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; pog., ekspr. od hudiča je to izpeljal velikopotezno, predrzno, uspešno; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; pog., ekspr. tega si za hudiča ni dal dopovedati nikakor; pog., ekspr. ta človek je od hudiča, s hudičem doseže tudi kaj na videz nemogočega; je zelo hudoben; pog., ekspr. pravi hudič, če boš zraven ali ne vseeno je; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo močno; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
    hudíča pog., ekspr.:
    hudiča, bo mir ali ne
Pravopis
hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~ev
hudíčevka -e ž, člov. (í)
hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~
Pravopis
hudíč2 povdk. (í) poud. ~ je, če ti nihče ne pomaga |hudo|
Celotno geslo Sinonimni
hudíč1 -a m
duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. belcebub, mitol. bes1, star. bognasvaruj, evfem. črni, mitol. črt2, ver. demon, star. duhovin, star. duhovina, ekspr. hudiček, ver. hudi duh, evfem. hudik, evfem. hudiman, evfem. hudimar, evfem. hudir, evfem. hudnik, star. hudoba, evfem. hudobar, evfem. hudobček, evfem. hudobec, ver. hudobni duh, evfem. klek, ekspr. lucifer, evfem. nebodigatreba, ver. padli angel, evfem. parkelj2, evfem. parkeljček2, ekspr. peklenski duh, knj.izroč. peklenski zmaj, star. peklenščak, ekspr. peklenšček, star. plent, evfem. rogač, evfem. rogatec, ekspr. rogati1, ver. satan1, evfem. skušnjavec, evfem. šent, evfem. škrat, evfem. šment, star. ta spodnji, evfem. vrabec, evfem. vrag, evfem. vragec, evfem. vranč, ekspr. vražič, ekspr. vražiček, ver. zavrženi angel, ekspr. zli duh, ekspr. zli duhec, evfem. zlobec, evfem. zlodej, evfem. zlomek2
Število zadetkov: 78