tèmveč tudi temvèč vez. (ȅ; ȅ) v protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ta novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila; delo ne ločuje, temveč združuje ljudi; ni rodila doma, temveč v bolnišnici; ne začni z očitanjem in grožnjo, temveč s prijazno besedo
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – temveč tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: zanjo bi bila to ne samo sreča, temveč tudi čast; dobil je ne samo smuči, temveč tudi drsalke; ni samo govoril, temveč tudi delal / sodelovanje ob meji ni samo koristno, temveč tudi nujno
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
tèmveč tudi temvèč drugi del prir. vez. (ȅ; ȅ)
1. protiv. ne — temveč ver. Ne vpelji nas v skušnjavo, ~ reši nas hudega
2. stopnj. ne samo/le — temveč tudi Ni je samo užalil, ~ tudi udaril; Je ne le odločen, ~ tudi izredno potrpežljiv človek
1. protiv. ne — temveč ver. Ne vpelji nas v skušnjavo, ~ reši nas hudega
2. stopnj. ne samo/le — temveč tudi Ni je samo užalil, ~ tudi udaril; Je ne le odločen, ~ tudi izredno potrpežljiv človek
tȅmveč vez.,
Pleteršnik
Svetokriški
temveč vez. 1. temveč: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ neproſsim sa sdravje moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ ti Duhouni Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit; temush tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele gniti, inu smerdejti ǀ raunu kakor per comedij ſe negleda, kdu je krajl, ali goſpud, ali kmet, tẽuzh gdu ſna dobru ſvojo perſono na prei perneſti ǀ nikar li eno ſamo kaplo tamuzh vſo ſvojo Reshno kry ǀ ony ſi nej ſo bily sbrali zhaſt, shazhe, inu gnado krajla Antioha, kakor on ym je obetal, temozh ſi ſo bily isvolili eno ſtrashno, ino britko ſmert 2. ampak: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ nei mogal lepshi leto reſnizo poterdit Job, tamuzh kadar je dial ǀ en ſam nemore nezh opravit, temuzk more od drugih pumozh imeti 3. razen: mu neſaupaio, temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ ſam nezh nyma, temuzh kar ſpetlà Geselska beseda je nastavljena po etimološkem načelu, saj beseda izvira iz zveze *těmь vě̋t'e; → semveč.
Pravopis
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
SSKJ²
sàj2 in saj vez. (ȁ)
1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna
// za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok
2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico
3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel
4. v členkovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj
5. v členkovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno
// včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate
6. v členkovni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel
// v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde
● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega
1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna
// za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok
2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico
3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel
4. v členkovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj
5. v členkovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno
// včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate
6. v členkovni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel
// v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde
● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega
SSKJ²
sicèr tudi sícer vez. (ȅ; ȋ)
I.
1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer ...; prekliči laž, sicer ... če ne
2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec
3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli
II. v členkovni rabi
1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre
2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna
3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več
// izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe
// poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar
4. v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi
● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli
I.
1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer ...; prekliči laž, sicer ... če ne
2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec
3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli
II. v členkovni rabi
1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre
2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna
3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več
// izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe
// poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar
4. v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi
● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli
Pravopis
saj vzročn. prir. vez. Takoj bom vse uredil, ~ sem obljubil; Jej, ~ si gotovo zelo lačen; Ne bom ga predstavljal, ~ ga tako in tako poznate
Pravopis
sàj člen. (ȁ) zadržk. Zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; ~ je bilo veselo, vendar ne za vse; navez. Tega ji nikakor ne povej. -Pa ~ bo izvedela od drugih
Pravopis
sicèr1 tudi sícer prir. vez. (ȅ; ȋ)
1. Brž pomagaj, ~ bo prepozno
2. pojasnj. Kmalu se bodo pripeljali, in ~ iz te smeri
1. Brž pomagaj, ~ bo prepozno
2. pojasnj. Kmalu se bodo pripeljali, in ~ iz te smeri
Pravopis
sicèr2 tudi sícer člen. (ȅ; ȋ)
1. navez. Zakaj mu ni nič povedala, saj je ~ tako odkritosrčna |v drugih primerih|; Skupaj delajo, a tudi ~ se dobro razumejo |drugače|; Njegov ~ zagoreli obraz je pobledel |drugače|; Morje je bilo manj toplo kot ~
2. zadržk. To je ~ lepo, je pa zame predrago; poud. Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan |moram pa povedati, da|
1. navez. Zakaj mu ni nič povedala, saj je ~ tako odkritosrčna |v drugih primerih|; Skupaj delajo, a tudi ~ se dobro razumejo |drugače|; Njegov ~ zagoreli obraz je pobledel |drugače|; Morje je bilo manj toplo kot ~
2. zadržk. To je ~ lepo, je pa zame predrago; poud. Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan |moram pa povedati, da|
sȁj člen.
sicȅr vez. in člen.,
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 248
Dostopnost