Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
demón demóna tudi démon démona samostalnik moškega spola [demón] tudi [démon]
    1. duhovno bitje, ki navadno z zlimi nameni vpliva na človeka in se pojavlja v različnih oblikah, zlasti v nekaterih religijah kot opozicija božjemu
    2. ekspresivno kar je v človeku slabega, težko obvladljivega in ga napeljuje k negativnim, škodljivim mislim, dejanjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Dämon in) lat. daemōn iz gr. daímōn ‛božja moč, bog’ in ‛nižje božanstvo, demon’, iz daíomai ‛delim, razdelim’, prvotno torej *‛tisti, ki deli (usodo)’ - več ...
SSKJ²
demón in démon -a m (ọ̑; ẹ̑)
1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon
// v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni
2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
Pravopis
démon -a tudi demón -a m, člov. (ẹ̑; ọ̑) |nadnaravno bitje|: vera v ~e; poud. ~ v duši |nagnjenost k slabemu|
Celotno geslo Sinonimni
démon -a m
mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo
SINONIMI:
star. duhovin, star. duhovina
GLEJ ŠE SINONIM: hudič1
Celotno geslo Etimološki
dẹ̑mon -a m
SSKJ²
deklína -e ž (í)
1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo
2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina
3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi
4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline
Pravopis
deklína -e ž, člov. (í) pokr. vzh. kmečka ~ dekle
Celotno geslo Sinonimni
deklína -e ž
GLEJ SINONIM: dekle
GLEJ ŠE: prostitutka, prostitutka, prostitutka
Celotno geslo Etimološki
deklína – glej dẹ́kla
Pleteršnik
dẹklína, f. größeres Mädchen, Cig., M.; = dekle, Mur., Jan., vzhŠt.; die Jungfrau, Štrek.
Prekmurski
deklìna -e ž dekle: deklina KOJ 1833, 164; ta deklina AI 1875, br. 1, 6
SLA 1
deklina
Črnovrški
deklina
SSKJ²
vlačúga -e ž (ú)
1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: biti vlačuga; pristaniška vlačuga
2. slabš. ženska, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: ta vlačuga ga je že večkrat prevarala / kot psovka vlačuga umazana; star., kot luteranska psovka za katoličane vlačuga babilonska
3. mn., nar. kratke sani za spravljanje lesa, sena v dolino: na vlačugah je vozil seno
Pravopis
vlačúga -e ž, člov. (ú) slabš. |prostitutka|
Celotno geslo Sinonimni
vlačúga1 -e ž
GLEJ SINONIM: lahkoživka, prostitutka
Celotno geslo Sinonimni
vlačúga2 povdk.
slabš. izraža, da se imenovani ženski pripisuje spolno vedenje, ki je v določenih družbenih okoliščinah negativno ocenjeno
SINONIMI:
slabš. cafuta, slabš. candra, slabš. capajdra, pog. cipa, slabš. drajna, nar. flajcka, slabš. flajdra, vulg. kurba, nar. kurva2, pog. lajdra, star. nečistnica, evfem. nemarnica, ekspr. ničvrednica, ekspr. poceni ženska, slabš. vlačugarica
Celotno geslo Etimološki
vlačúga -e ž
Pleteršnik
vlačúga, f. 1) die Herumstreicherin, die Schlampe; — 2) die Pflug- oder Eggenschleife, C.; — 3) die Schneepflugmaschine, C.; — 4) das Schleppschiff, C.; — 5) der Schleppkasten (mont.), V.-Cig.; — 6) das Ziehseil bei den Schleppschiffen, V.-Cig.; — 7) pl. vlačuge, ein kleiner Schleppschlitten, oder auch zum Schleppen des Heues, der Streu dienende Äste: na vlačugah (= poddejanih vejah) vlačijo seno, nastil z bregov, Gor.
Celotno geslo Pohlin
vlačuga [vlačúga] samostalnik ženskega spola

potepuhinja, vagabundinja

PRIMERJAJ: vlačugarica

Število zadetkov: 23