ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen
- àbnormálno prisl.:
otrok ima abnormalno veliko glavo
Zadetki iskanja
SSKJ²
àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen
otrok ima abnormalno veliko glavo
SSKJ²
nèpravílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje
// evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki
♦ jezikosl. nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov
ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje
// evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki
♦ jezikosl. nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov
- nèpravílno prisl.:
nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega
SSKJ²
nènaváden -dna -o prid. (ȅ-ȃ)
1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju
// nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek
2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje
1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju
// nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek
2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje
- nènavádno prisl.:
nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega
Pravopis
àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|
àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)
ȁbnormȃlen -lna prid.
Zadrečki
Pravopis
nèpravílen -lna -o (ȅȋ) ~ zapis; omilj. ~o sklepanje |napačno, zmotno|
nèpravílni -a -o (ȅȋ) jezikosl. ~ glagol
nèpravílno -ega s, pojm. (ȅȋ) ugotoviti kaj ~ega
nèpravílnost -i ž, pojm. (ȅȋ) ~ postopka; števn., omilj. odkriti ~i na stavbi |napake, pomanjkljivosti|
nèpravílni -a -o (ȅȋ) jezikosl. ~ glagol
nèpravílno -ega s, pojm. (ȅȋ) ugotoviti kaj ~ega
nèpravílnost -i ž, pojm. (ȅȋ) ~ postopka; števn., omilj. odkriti ~i na stavbi |napake, pomanjkljivosti|
Pleteršnik
Pravopis
nènaváden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȃ; ȅȃ) ~ pojav; poud. imeti ~o moč |zelo veliko|
nènavádno -ega s, pojm. (ȅȃ) doživeti nekaj ~ega
nènavádnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nènavádno -ega s, pojm. (ȅȃ) doživeti nekaj ~ega
nènavádnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nènaváden -dna -o prid.
ki se po svojih lastnostih, značilnostih opazno razlikuje od navadnega, običajnega
SINONIMI:
neobičajen, knj.izroč. aparten, knj.izroč. bizaren, nar. čelaren, pog. čuden, knj.izroč. čudesen, ekspr. čudežen1, zastar. čudočuden, ekspr. divji1, knj.izroč. eksotičen, knj.izroč. ekstra1, knj.izroč. ekstravaganten, knj.izroč. izviren, knj.izroč. kuriozen, zastar. nečuven, neknj. pog. neobičen, ekspr. nezaslišan, star. neznan1, star. neznanski, knj.izroč. opazen1, knj.izroč. opozorljiv, ekspr. prečuden
Pleteršnik
nenavaden pridevnik
Besedje16
Število zadetkov: 15
Dostopnost