prikljúček -čka m (ȗ)
1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
// priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
// priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi
3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
// kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka
4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
♦ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
prikljúček -čka m (ȗ) vrtalni stroj s ~i; ~ za radio; publ. zgraditi ~ k osrednji zgradbi prizidek; pojm., redk. navodila za ~ prikolice priključitev, priključenje
prikljúček -čka m
1.
naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj
SINONIMI:
priključna naprava, priklopna naprava
2.
cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto
SINONIMI:
priključna cesta
prikljȗček – glej -kljúčiti
SSKJ²
sklòp sklópa in sklôpa m (ȍ ọ́, ó)
1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: sedežni sklop; sklop elementov; sklop gospodarskih poslopij; sklop strojev / z oslabljenim pomenom obsežni sklopi gozdov
♦ geogr. gorski sklop
// več stvari, ki nastopajo skupaj in sestavljajo celoto: sklop predpisov; sklop problemov, vprašanj / miselni sklop / obravnavati teme v sklopih; programski sklop
// publ., v zvezi v sklopu izraža, da je kaj sestavni del kake celote: v sklopu države oblikovana pokrajinska enota; revija izhaja v sklopu časopisnega podjetja / z oslabljenim pomenom ti objekti niso bili planirani v sklopu petletnega plana v petletnem planu
2. glagolnik od sklopiti: priprava za sklop; sklop in razklop
// mesto, kjer se kaj sklopi: popraviti, pregledati sklop; sklopi in stikališča
3. jezikosl. beseda, nastala s sestavljanjem dveh ali več besed brez veznega samoglasnika: seveda, polčas in drugi sklopi / pridevniški, prislovni sklopi / soglasniški sklop skupina neposredno si sledečih soglasnikov v besedi, besedni zvezi
1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: sedežni sklop; sklop elementov; sklop gospodarskih poslopij; sklop strojev / z oslabljenim pomenom obsežni sklopi gozdov
♦ geogr. gorski sklop
// več stvari, ki nastopajo skupaj in sestavljajo celoto: sklop predpisov; sklop problemov, vprašanj / miselni sklop / obravnavati teme v sklopih; programski sklop
// publ., v zvezi v sklopu izraža, da je kaj sestavni del kake celote: v sklopu države oblikovana pokrajinska enota; revija izhaja v sklopu časopisnega podjetja / z oslabljenim pomenom ti objekti niso bili planirani v sklopu petletnega plana v petletnem planu
2. glagolnik od sklopiti: priprava za sklop; sklop in razklop
// mesto, kjer se kaj sklopi: popraviti, pregledati sklop; sklopi in stikališča
3. jezikosl. beseda, nastala s sestavljanjem dveh ali več besed brez veznega samoglasnika: seveda, polčas in drugi sklopi / pridevniški, prislovni sklopi / soglasniški sklop skupina neposredno si sledečih soglasnikov v besedi, besedni zvezi
Pravopis
sklòp sklópa in sklòp sklôpa m (ȍ ọ́; ȍ ó) ~ hiš; ~ predpisov; jezikosl. prislovni ~i; publ. V ~u razprave je tudi slikovno gradivo sestavni del razprave; pojm. ~ lokomotive z vagonom
sklòp sklópa m BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: soglasniški sklop
jezikosl. beseda, nastala s sestavljanjem dveh ali več besed brez veznega samoglasnika
SINONIMI:
jezikosl. jukstapozicija
soglasniški sklop
sklòpsklópasamostalnik moškega spola
- celota več sestavin
- sklop česa
- , sklop za kaj/koga
- , sklop v/na čem, kje
sklȍp -ọ́pa m
Pleteršnik
sklòp, sklópa, m. 1) die Zusammenfügung, kajk.-Mik.; — 2) gorski s., der Gebirgsknoten, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; čutnični sklop, der Nervenknoten, Bleiw.-Cig.; — s. ljudi, ein Haufen Leute, C.; s. ovac., eine Herde Schafe, Z.; — 3) die Fuge, kajk.-Mik.; — 4) eine Falle für größere Thiere, C.
SLA 1
SSKJ²
skúpek -pka m (ȗ)
navadno s prilastkom kar je iz več skupaj stoječih, se nahajajočih stvari, ki tvorijo celoto: skupek atomov; skupki gub na oblačilu; nerazločen skupek poslopij / skupek glasov / skupek prsti kepa, gruda; skupek steklenic na mizi skupina / leči jajčeca v skupkih
♦ biol. skupek celic; kem. skupek molekul; min. skupek kristalov
// kar je iz več stvari iste vrste, ki tvorijo celoto: obravnavati nov skupek vprašanj; skupek bolezenskih znakov / komunalno gospodarstvo je skupek različnih gospodarskih dejavnosti; obravnavati pravo kot skupek pravil in predpisov / publ., z oslabljenim pomenom skupek ugodnih okoliščin mu je omogočil ustvariti dober film
● knjiž. ta knjiga je pravi skupek ljudske modrosti prava zakladnica; knjiž. človek je skupek dobrih in slabih lastnosti ima dobre in slabe lastnosti
navadno s prilastkom kar je iz več skupaj stoječih, se nahajajočih stvari, ki tvorijo celoto: skupek atomov; skupki gub na oblačilu; nerazločen skupek poslopij / skupek glasov / skupek prsti kepa, gruda; skupek steklenic na mizi skupina / leči jajčeca v skupkih
♦ biol. skupek celic; kem. skupek molekul; min. skupek kristalov
// kar je iz več stvari iste vrste, ki tvorijo celoto: obravnavati nov skupek vprašanj; skupek bolezenskih znakov / komunalno gospodarstvo je skupek različnih gospodarskih dejavnosti; obravnavati pravo kot skupek pravil in predpisov / publ., z oslabljenim pomenom skupek ugodnih okoliščin mu je omogočil ustvariti dober film
● knjiž. ta knjiga je pravi skupek ljudske modrosti prava zakladnica; knjiž. človek je skupek dobrih in slabih lastnosti ima dobre in slabe lastnosti
Pravopis
skúpek -pka m (ȗ) ~ atomov; ~ prsti kepa, gruda; leči jajčeca v ~ih; publ. obravnavati nov ~ vprašanj |skupino|
skúpek-pkasamostalnik moškega spola
- celota stvari, ki so iste vrste ali imajo iste lastnosti
- skupek česa/koga
Pleteršnik
skȗpək, -pka, m. die Gruppe, Jan., C.; s. zemljišč, ein Grundcomplex, Cig., Jan.; — das Aggregat, Cig.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 61
Dostopnost