Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Farmacija
agoníst na gonádoliberínskih recéptorjih -a -- -- -- m
ahá1 in ahà členek
    1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
    2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
      2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha
ahá2 in ahà medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
SSKJ²
ahà tudi ahá medm. (ȁ; ȃ)
izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo
Pravopis
ahà in ahá razpolož. medm. (ȁ; ȃ) ~, že vidim; ~, taka je ta stvar
Celotno geslo Sinonimni
ahà razpolož. medm.
izraža zadovoljnost pri ugotovitvi
SINONIMI:
Celotno geslo Etimološki
ahȃ medm.,
Pleteršnik
ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
Besedje16
aha medm. ♦ P: 1 (DB 1584)
Celotno geslo eSSKJ16
aha medmet
izraža zadovoljstvo, privoščljivost ob spoznanju, ugotovitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: aha, ha
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Črnovrški
aha
Zadrečki
aha medm.
Bovški
aha medm.
Celotno geslo Kostelski
ahaaˈxaː medm.
SLA 3
aha
Jezikovna
Ali je pravilno »rak na želodcu« ali »rak želodca«?

Ali je pravilno rak na želodcu ali rak želodca (ali oboje)? V SP in SSKJ so med ilustrativnimi primeri rak na želodcu, rak na dojki, rak na pljučih. Zdravniki uporabljajo rak dojke (mislim si, da je to po vzoru iz latinščine, tj. carcinom mammae). V Gigafidi je več primerov rak dojke kot rak na dojki in več primerov rak na želodcu kot rak želodca ...

Jezikovna
Ali na nebu opazujemo »telesa«?

Pripravljam univerzitetni učbenik z naslovom Zvezde, osončja in njihovo opazovanje. To je tudi prilika za razmislek o načinih poimenovanja v slovenščini. Po izkušnjah se namreč ideje kdaj tudi »primejo«, in če ga človek polomi, mu je potem žal. Taka moja nesrečna odločitev v preteklosti je bila, da solar system prevajam v sončni sistem, namesto mnogo boljše izbire osončje.

Prosil bi za vaše mnenje o naslednjem dvomu. Ko na nebu nekaj opazujemo, je to: (1) objekt, (2) telo, (3) predmet?

Izbira 3 najbrž takoj odpade, kljub temu da je to direktni prevod angleškega object. Po mojem namreč preveč sugerira nekaj trdnega in snovnega.

Varianta 2 je zanimiva, še zlasti, ker imamo ustaljeno zvezo nebesno telo. Vendar v tekstu, ki ga je 500 strani, ne morem vedno znova zraven navajati pridevnika. Sam izraz telo pa ima nekaj nadiha nečesa trdnega. Zemlja in Luna sta nedvomno telesi, imata tudi trdno površino. Če bi bil velikan, bi ju lahko prijel v roko. Nekoliko bolj problematična sta Jupiter in Sonce ter zvezde nasploh: to so kroglasti skupki plina, še vedno pa imajo dobro definiran rob, zelo jasno je, kaj je znotraj in kaj zunaj. Največ težav je z oblaki skrajno razredčenega plina v prostoru med zvezdami: so to telesa, vsaj oblake v Zemljini atmosferi bomo redko imenovali telesa? Tu je torej meja med znotraj in zunaj nekoliko zabrisana. Končno je telo potem tudi naša Galaksija, čeprav gre v bistvu za združbo stotin milijard zvezd (in še česa zraven). Ampak, v astronomiji bomo govorili, da opazujemo Galaksijo v Anromedi: torej opazujemo to telo?

Varianta 1 je sicer pogosto v rabi v žargonu, je pa nedvomno (nepotrebna?) tujka in morda je sedaj (zadnji) čas, da se jo vrže s prestola.

Niham torej med izbirama 1 in 2, pri čemer telo pogosto zaradi teka besedila ne bo moglo imeti pridevnika nebesno. V Franu izbiro 1 priporoča stavek: obrniti kamero proti objektu, medtem ko izbiro 2 podpira prozorno telo, plinasta/trdna telesa, nebesna telesa in nasploh pomen 4: od okolja ločena snovna celota.

Mi torej svetujete, naj uporabljam telo (tudi če je brez pridevnika nebesno) ali naj ostanem pri žargonskem izrazu objekt?

Jezikovna
Ali pokličemo na številko ali na telefon?

Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?

  • Pokličite na telefonsko številko xxx xxx xxx
  • Pokličite na telefon številka xxx xxx xxx
  • Pokličite na xxx xxx xxx
  • Pokličite po telefonu xxx xxx xxx

Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.

Jezikovna
Ali se »testiramo« »na« ali »za« koronavirus ali covid-19?

Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?

Jezikovna
Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

Število zadetkov: 1168