búšniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo
// s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz
● ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
búšniti -em dov. búšnjen -a; búšnjenje (ú ȗ) Plamen je bušnil iz strehe; poud.: ~ v sobo |hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. bušniti ob koga/kaj Veter ~e ~ okno |se s silo zadene|
Število zadetkov: 3
Dostopnost