búhniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
// ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
3. preh. s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
búhniti -em dov. búhnjen -a; búhnjenje (ú ȗ) Plamen ~e skozi odprtino; poud.: ~ v sobo |zelo hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. buhniti kaj v koga/kaj Buhnil ji je vodo v obraz |s silo vrgel|; poud. buhniti v koga/kaj V okno je buhnil veter |je s silo zadel|; brezos. Molči, je buhnilo iz nje |je jezno, glasno rekla|
búhniti bȗhnem dov.
Pleteršnik
búhniti 1., bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
Pleteršnik
Število zadetkov: 7
Dostopnost