Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
zeleníca -e ž (í)
1. manjša, zlasti s travo porasla površina med hišami, bloki v naselju: urejati, vzdrževati zelenice; parki in zelenice / mestne zelenice
2. porasla površina z vodo v puščavi; oaza: naseljena zelenica; zelenica, zasajena s palmami
3. alp. s travo porasla površina med skalovjem: na zelenici se pasejo gamsi
♦ 
fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke zelene barve
Pravopis
zeleníca -e ž (í) mestne ~e; ~ v puščavi
Celotno geslo Sinonimni
zeleníca -e ž
fot. filter, ki dobro prepušča zlasti žarke zelene barvepojmovnik
SINONIMI:
fot. zeleni filter
GLEJ ŠE SINONIM: oaza
Celotno geslo Etimološki
zeleníca – glej zelȅn
Pleteršnik
zeleníca, f. 1) ein grünbewachsener Platz in einer felsigen Gegend, Gor.-M.; die Oase: z. v puščavi, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) grüne Erde, Cig.; — 3) der Grünspan, Cig. (T.), DZ., Levst. (Beč.); = kotlovinska z., Jan., Vrt.; — 4) die Grünsucht, Cig.; — 5) der Buchsbaum, C.
Urbanizem
zeleníca -e ž
Geografija
zeleníca -e ž
Planinstvo
zeleníca -e ž
Geologija
zelêni vôlk -ega -a m
SSKJ²
koristoljúbje -a s (ȗ)
težnja po koristi: častihlepje in koristoljubje / to je naredil iz čistega koristoljubja
Pravopis
koristoljúbje -a s, pojm. (ȗ) narediti kaj iz ~a
Celotno geslo Sinonimni
koristoljúbje -a s
težnja po tem, da kaj komu daje, prinaša koristpojmovnik
SINONIMI:
Pleteršnik
koristoljȗbje, n. der Eigennutz, Cig., nk.
Pravopis
sebíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; biti zelo ~
sebíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
SSKJ²
sebíčnost -i ž (ī)
lastnost sebičnega človeka: v svoji sebičnosti ni videl drugih ljudi; sebičnost in neodkritosrčnost
Celotno geslo Sinonimni
sebíčnost -i ž
lastnost človeka, ki upošteva samo svoje koristipojmovnik
SINONIMI:
egoizem, zastar. samoprid, star. samopridnost, knj.izroč. sebičje
Celotno geslo Etimološki
sebīčnost – glej sebīčen
Pleteršnik
sebíčnost, f. die Eigennützigkeit, der Egoismus.
Pravopis
lákomen -mna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ človek; lakomen česa biti ~ zemlje; lakomen na kaj biti ~ ~ meso
lákomnost -i ž, pojm. (á) ~ človeka; lákomnost po čem ~ po denarju, zemlji
SSKJ²
lákomnost -i ž (á)
lastnost, značilnost lakomnega človeka: njegova lakomnost presega vse meje / polastila se ga je lakomnost po zemlji / ekspr. v divji lakomnosti so planili na jed / lakomnost psa
Število zadetkov: 39