Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í)
1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, policisti; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
 
knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim
    bežèč -éča -e:
    bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; 
prim. beži
Pravopis
bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|
Celotno geslo Sinonimni
bežáti -ím nedov.
1.
pred čim hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo
SINONIMI:
ekspr. teči
2.
v velelniku izraža začudenje, zavrnitev
SINONIMI:
daj no, daj no mir, a2, daj, nehaj, pojdi, knj.izroč. bodi2, nar. hodi, nar. kec2, pog. pejd, pog. poj
GLEJ ŠE SINONIM: hiteti, izogibati se, minevati, uhajati
Celotno geslo Vezljivostni G
bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
Celotno geslo Frazemi
bežáti Frazemi s sestavino bežáti:
bežáti, kot bi kóga desét biričev gonílo, bežáti, kot bi kóga devét biričev podílo, bežáti, kot bi sršéni podíli kóga, bežáti, kot zájec
Celotno geslo Pregovori
bežati
V VARIANTI IZRAZOV: Čas teče, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo
Celotno geslo Etimološki
bežáti -ím nedov.
Pleteršnik
bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
Celotno geslo Pohlin
bežati [bežáti bežím] nedovršni glagol

bežati

Celotno geslo Hipolit
bežati glagol

PRIMERJAJ: bežan, bežejoč, bežeč

Vorenc
bežati nedov.F18, apage, apagesispoberi ſe, béṡhi prózh, prózh; diffugereſe odmikati, ſem ter tam béṡhati; fugam ardet abirevus gory kakú bi béṡhal; fugam caperebéṡhati, pobégniti; fugerebéṡhati; fugere conspectum alicuiuspred poglèdam ali ozhmy eniga béṡhati; fugienduspred katerim ſe ima béṡhati; fugitarehitru béṡhati; fugitorkateri béṡhy; fugituruskateri bó béṡhal; laborem fugerenerad délati, pred dellam béṡhati; lucifugus, -a, -umtemnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy, inu jo ſovraṡhi; lycanthropiaboléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy; profugium, -ÿperbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; provolareodleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; subterfugerena ṡkrivnim prózh béṡhati; suffugerena ṡkrivnim prózh beiṡhati; terga dareharbat oberniti, inu beiṡhati
Svetokriški
bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž
Celotno geslo Megiser
bežati nedovršni glagol
Besedje16
bežati glag. nedov. ♦ P: 34 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Črnovrški
bežati
Zadrečki
bežati nd.
Celotno geslo Kostelski
bežatiˈbėːžat ˈbižiːn nedov.
Število zadetkov: 18