beráč -a m z -em člov. (á) ~i pred cerkvijo; pokr. vzh. trgač
beračíca -e ž, člov. (í)
beráčev -a -o (á)
beračíčin -a -o (ȋ)
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
beračíca -e ž (í)
1. ženska, ki prosi, pobira miloščino: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice
2. ekspr. zelo revna ženska: z beračico bi se ženil
1. ženska, ki prosi, pobira miloščino: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice
2. ekspr. zelo revna ženska: z beračico bi se ženil
Pleteršnik
SSKJ²
beráški -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na berače:
a) beraška malha
● priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje
b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb
♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja
1. nanašajoč se na berače:
a) beraška malha
● priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje
b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb
♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja
Pravopis
beráški -a -o (á) ~a malha; poud.: dobiti ~o nevesto |zelo revno|; priti na ~o palico |popolnoma obubožati|; ~a plača |zelo majhna|
beráškost -i ž, pojm. (á)
beráškost -i ž, pojm. (á)
Pleteršnik
SSKJ²
beráč1 -a m (á)
1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade
2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade
2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
SSKJ²
beráč -a m
Pleteršnik
beráč, m. 1) der Weinleser, Jan., BlKr., Št.; — 2) der Sammler, Dol.-Cig.; der Collecturant, C., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der Wasserast, Cig.; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Ponikve na Št. Vidskem-Erj. (Torb.).
Bovški
beračica gl. petljarica
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost