Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
prosjáški -a -o prid. (á)
star. beraški: prosjaška malha / prosjaško kosilo
Pravopis
prosjáški -a -o (á) star. beraški
Pleteršnik
prosjáški, adj. Bettler-, Bettel-, Cig., nk.
Pravopis
prosèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ pogled
SSKJ²
prosíti prósim nedov., próšen (ī ọ́)
1. izražati komu željo
a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pisno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples
b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje
2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru:
a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; trg. žarg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. Prosim; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim
b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej
3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto
● 
ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi
    prosèč -éča -e:
    njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči
SSKJ²
beráški -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na berače:
a) beraška malha
 
priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje
b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb
 
rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja
Pravopis
beráški -a -o (á) ~a malha; poud.: dobiti ~o nevesto |zelo revno|; priti na ~o palico |popolnoma obubožati|; ~a plača |zelo majhna|
beráškost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Sinonimni
beráški -a -o prid.
GLEJ SINONIM: majhen
GLEJ ŠE: red1, obubožati
Celotno geslo Etimološki
beráški – glej beráč
Pleteršnik
beráški, adj. Bettler-, bettelhaft.
Vorenc
proseč prisl.petendoproſſezh
Besedje16
proseč del. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Celotno geslo Hipolit
prosejoč (proseoč) deležnik

PRIMERJAJ: prositi

Celotno geslo Pregovori
beraški je sestavina izrazov
Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal
Črnovrški
beraški
Celotno geslo Kostelski
beraški gl. petljarski
Število zadetkov: 16