Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
božánstvo -a s (ȃ)
božansko bitje, bog: antična božanstva
// rel. narava, lastnosti boga: verovati v Kristusovo božanstvo
Pravopis
božánstvo -a s (ȃ) |božansko bitje, bog|
Celotno geslo Sinonimni
božánstvo -a s
GLEJ SINONIM: bog1, božanskost
Celotno geslo Etimološki
božȃnstvo – glej bọ̑g
Pleteršnik
božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.-Valj. (Rad), nk.
Prekmurski
božánstvo -a s božanstvo: ka je bo'sanſztvo priglihno kzláti KŠ 1771, 397; nerazlocseno Bo'sánsztvo KM 1783, 8; bi se melo Bo'sansztvo nosziti KOJ (1914), 134; punoſzt Bo'zánſztva KŠ 1734, 150; proti tvojemi ſzvétomi Bosánſztvi SM 1747, 54; tri razlocsne Perſone v-Boſánſztvi TF 1715, 38; vu Bo'sánſztvi KM 1790, 107; pred tvoim ſzvétim Bosánſztvom SM 1747, 54
SSKJ²
bés1 -a m (ẹ̑)
1. mitol. zli duh: bes jo je obsedel; bati se besov / ekspr., z oslabljenim pomenom besi ljubosumnosti ga razjedajo / kot vzklik: da bi ga bes; star. bes te lopi, plentaj
2. v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: To mora neháti – ní bes! (A. Aškerc)
SSKJ²
bès2 bêsa tudi bésa m (ȅ ē, ẹ̄)
najvišja stopnja jeze: bes me grabi, popade; zatulil bi od besa; spravil me je v bes; divji, onemogel bes / žrtve fašističnega besa
Pravopis
bès bêsa in bès bésa m, pojm. (ȅ é; ȅ ȇ; ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑) zavpiti od ~a |od hude jeze|
Pravopis
bés1 -a m, člov. (ẹ̑) bati se ~ov |zlih duhov|
Pravopis
bés2 povdk. (ẹ̑) To se mora nehati — ni ~
Celotno geslo Sinonimni
bés1 -a m
GLEJ SINONIM: hudič1
GLEJ ŠE: gotovo3
Celotno geslo Sinonimni
bès2 bêsa m
najvišja stopnja jezepojmovnik
SINONIMI:
besnost, pobesnelost, knj.izroč. besnilo, star. besnota
GLEJ ŠE SINONIM: jeza
Celotno geslo Frazemi
bés Frazemi s sestavino bés:
bés te lópi, bés te pléntaj
Celotno geslo Etimološki
bȅs bésa in bẹ́sa m,
Pleteršnik
bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče-Pjk. (Črt.).
Bovški
bes gl. bos
SSKJ²
dúh1 m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ)
1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti
// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha
// s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove
// mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu
// resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
● 
knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba
SSKJ²
dúh2 -a in m (ȗ)
1. značilnost, ki se zaznava z vohom: v prostorih je bil neprijeten duh; navzeti se duha po dimu; jed ima zoprn duh; hlevski duh; mrtvaški duh po mrliču, svečah in rožah; duh svežega sena; opojni duh vrtnic / ekspr. iz kuhinje so se širili vabljivi duhovi
 
izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu
// neprijeten vonj: mleko ima duh / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti
2. zastar. zmožnost zaznavati vonj; voh: nekatere živali nimajo duha
Pravopis
dúh1m živ. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȗ ȃ) zadovoljiti potrebe ~a; ~ časa; ~ in tvar; člov. ~i dvajsetega stoletja; publ. z novico razburiti ~e ljudi; zli ~i
Število zadetkov: 59