polkôvnik -a m (ȏ)
častniški čin v Slovenski vojski, za stopnjo nižji od brigadirja, ali nosilec tega čina: napredovati v polkovnika / čin polkovnika
// v nekaterih državah najvišji častniški čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: enoti poveljuje polkovnik; libijski polkovnik
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
polkọ̑vnik – glej pọ̑lk
Pleteršnik
SSKJ²
Pravopis
bogatáš -a m z -em člov. (á)
bogatášinja -e ž, člov. (á; ȃ)
bogatáška -e ž, člov. (ȃ) redk. bogatašinja
bogatášev -a -o (á)
bogatášinja -e ž, člov. (á; ȃ)
bogatáška -e ž, člov. (ȃ) redk. bogatašinja
bogatášev -a -o (á)
Pleteršnik
SSKJ²
gospodár -ja m (á)
1. lastnik materialnih dobrin: biti, postati gospodar; posestvo je brez gospodarja; bogat, trden gospodar; samostojen gospodar; gospodar kmetije, mlina / hišni gospodar
// s prilastkom kdor uporablja, upravlja materialne dobrine: bili so dobri, slabi gospodarji; znan je kot skrben, spreten gospodar
2. kdor ima, izvaja oblast: tu je samo on gospodar; ekspr. pokazal se je gospodarja; mogočen, neomejen gospodar; tuji gospodarji
● ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospodar nisem od nikogar odvisen
// z rodilnikom kdor kaj obvlada, ima v oblasti: biti gospodar svetovnega trga; gospodar položaja / zna biti gospodar svojih čustev
3. star. delodajalec: to je njegov gospodar; ima dobrega gospodarja; razmerje med gospodarjem in delavcem / ekspr. menjati gospodarja službo
1. lastnik materialnih dobrin: biti, postati gospodar; posestvo je brez gospodarja; bogat, trden gospodar; samostojen gospodar; gospodar kmetije, mlina / hišni gospodar
// s prilastkom kdor uporablja, upravlja materialne dobrine: bili so dobri, slabi gospodarji; znan je kot skrben, spreten gospodar
2. kdor ima, izvaja oblast: tu je samo on gospodar; ekspr. pokazal se je gospodarja; mogočen, neomejen gospodar; tuji gospodarji
● ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospodar nisem od nikogar odvisen
// z rodilnikom kdor kaj obvlada, ima v oblasti: biti gospodar svetovnega trga; gospodar položaja / zna biti gospodar svojih čustev
3. star. delodajalec: to je njegov gospodar; ima dobrega gospodarja; razmerje med gospodarjem in delavcem / ekspr. menjati gospodarja službo
Pravopis
gospodár -ja m z -em člov. (á) ~ posestva; poud. ~ položaja
gospodaríca -e ž, člov. (í)
gospodárjev -a -o (á)
gospodaríčin -a -o (ȋ)
gospodaríca -e ž, člov. (í)
gospodárjev -a -o (á)
gospodaríčin -a -o (ȋ)
gospodár-jasamostalnik moškega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- lastnik in upravljalec materialnih dobrin
- gospodar
- obvladovalec razmer, oblastnik
- gospodar česa/koga
- gospodar na/v
- , gospodar nad
Pleteršnik
gospodár, -rja, m. der Hauswirt; kje je gospodar; dober gospodar biti, guter Wirt sein; — der Dienstgeber; kakršni gospodarji, taki posli, wie der Herr, so der Knecht; — der Besitzer, der Eigenthümer; g. kake kupčije, ladje, rudnika itd., Cig.; der Lehrherr, der Meister eines Gewerbes; — der Beherrscher: Bog je vsega sveta g., — g. biti čegav ali komu, über jemanden zu befehlen haben; tukaj nisi ti gospodar, hier hast du nichts zu befehlen; jaz ga nisem g. = ne morem mu zapovedovati, Podkrnci-Erj. (Torb.); ne biti samega sebe g., außer sich sein, Cig.; denar gospodar, Geld regiert die Welt.
Prekmurski
gospodár -a m gospodar: Kagda na tou Hiſni Goſzpodár more navcsiti TF 1715, 20; kákſi ſzo goſzpodár KŠ 1754, 31; ſzlugi toga goſzpodára KŠ 1771, 44; bio je eden Goſzpodár cslovik KŠ 1771, 70; etoga poſtenoga Goſzpodára hi'si SIZ 1807, 5; kak ocsi szlugov na rôko goszpodára szvojega TA 1848, 106; priſzpodoben kcsloveki goſzpodári KŠ 1771, 46; Hi'zni goszpodárov KAJ 1848, VIII; Hi'zni Goſzpodárov Sztáva BRM 1823, VIII; Goszpodárov i Goszpodaricz KŠ 1754, 221; ſtero káple zſztola nyihovi goſzpodárov KŠ 1771, 51; ſzvoje Goſzpodé i Goſzpodárov KŠ 1754, 26; naj laſztivnim goſzpodárom podlo'zni boudo KŠ 1754, 66; prináſala goſzpodárom ſzvojim KŠ 1771, 392; naj znikim ne vkanyüjo ſzvoje Goſzpodáre KŠ 1754, 49
Planinstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 41
Dostopnost