Zadetki iskanja
celó člen. (ọ̑)
1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti mu ne more odpustiti / dvomim celo, če je pošten; zdi se mi celo, da ga poznam / ne upa se ji približati, da, celo ogiba se je; še celo s starši se prepira; tvoja pomoč mu je nepotrebna, če ne celo nadležna
2. ekspr., kadar ima stavčni poudarek sploh, nikakor: dolgočasiti pa se še celo ne smete; ne hodi mi tja, ponoči pa še celo ne / svojega daru ni celo nič izrabil; pomagaj mu, če je v stiski, pa še celo
1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti mu ne more odpustiti / dvomim celo, če je pošten; zdi se mi celo, da ga poznam / ne upa se ji približati, da, celo ogiba se je; še celo s starši se prepira; tvoja pomoč mu je nepotrebna, če ne celo nadležna
2. ekspr., kadar ima stavčni poudarek sploh, nikakor: dolgočasiti pa se še celo ne smete; ne hodi mi tja, ponoči pa še celo ne / svojega daru ni celo nič izrabil; pomagaj mu, če je v stiski, pa še celo
celó člen. (ọ̑)
1. poudar. Prišel je ~ sosedov Jaka |to je nekaj posebnega|; Prodali so ~ hišo |poleg drugega|
2. dodaj. prepirati se in se ~ stepsti; poud. Ne hodi tja, ponoči še ~ ne |sploh, nikakor|
1. poudar. Prišel je ~ sosedov Jaka |to je nekaj posebnega|; Prodali so ~ hišo |poleg drugega|
2. dodaj. prepirati se in se ~ stepsti; poud. Ne hodi tja, ponoči še ~ ne |sploh, nikakor|
cẹlọ̀, adv. 1) ganz und gar, vollends; celo nič, gar nichts, celo malo, blutwenig, Cig.; tega pa že celo ne, das schon gar nicht; celo svetlo, ganz hell, Schönl.; — 2) sogar, selbst; c. svojega očeta ne posluša.
celó tudi celóu tudi cilóu prisl.
1. celo, popolnoma: Nas nepriátel je gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; sze czelou na t preobrné KOJ 1833, 84; za málo ali celou nikakso plácso KOJ 1845, 111; ino sze od etecz czelou pobrati KOJ 1848, 108; Kô'za csloveka je nê celô gladka KAJ 1870, 30; je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; czlou vu tecsáji pernyánya KOJ 1845, 56; czlou za Czaszara KOJ 1848, 24
2. sploh, nikakor: je 'ze cslovik neſzpodoben i czilou mrtev na dobro delo KŠ 1754, 72; zametávamo ino czilou tá nehámo, KŠ 1754, 32; niki czilou právijo ka 15. lejt KŠ 1771, 2 (B1b); ne priſzégajte czilou, niti na nébo záto KŠ 1771, 16; i czilou drüge lidi csini znáſz KŠ 1771, 443; Czérkev náſz czilou ne oſzlobodi KMK 1780, 82; Tá me je czilou oſztavo BKM 1789, 323; je lüſztvo od bolvánſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 62; kakti czilou vjedinaniva tüvárissa SIZ 1807, 10; Czilou kak etim prisavczom je dopüszto KOJ 1848, 10
1. celo, popolnoma: Nas nepriátel je gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; sze czelou na t preobrné KOJ 1833, 84; za málo ali celou nikakso plácso KOJ 1845, 111; ino sze od etecz czelou pobrati KOJ 1848, 108; Kô'za csloveka je nê celô gladka KAJ 1870, 30; je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; czlou vu tecsáji pernyánya KOJ 1845, 56; czlou za Czaszara KOJ 1848, 24
2. sploh, nikakor: je 'ze cslovik neſzpodoben i czilou mrtev na dobro delo KŠ 1754, 72; zametávamo ino czilou tá nehámo, KŠ 1754, 32; niki czilou právijo ka 15. lejt KŠ 1771, 2 (B1b); ne priſzégajte czilou, niti na nébo záto KŠ 1771, 16; i czilou drüge lidi csini znáſz KŠ 1771, 443; Czérkev náſz czilou ne oſzlobodi KMK 1780, 82; Tá me je czilou oſztavo BKM 1789, 323; je lüſztvo od bolvánſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 62; kakti czilou vjedinaniva tüvárissa SIZ 1807, 10; Czilou kak etim prisavczom je dopüszto KOJ 1848, 10
celo prislov
celo členek
celo prisl., F349, approbus, cilú dober; aqua eximia, ena cilú dobra voda; caro mustea, cilú friſhnu meſſú; celeriter, -rius, -mè, cilú hitru; disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti; dulciculus, cilú oſlaſſen; edurus, -a, -um, de nei cilú terd; emirari, ſe cilú ṡazhuditi; humillimus, cilú pohlevèn; infensus, -a, -um, na eniga cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen; integerrimè, cilú do konza riſnizhnu; intimus, tá cilú nar noterſhnî; juvencula, junizhizha, cilú mlada; largiter, cilú obilnu; libenter, cilú rad; merè, zhiſtu, cilú; neutiquam, cilú kratku nikár; ocyſsimè, cilú hitru; omninò, cilú, timu je takú; per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; perangustè, cilú na voṡku; plané, cilú, ravnu takú; scientiſsimus, kateri cilú dobro ṡná, cilú do konza dobru vuzhen
celo člen. celo: cilu tij, kateri blisi prebivajo, edn drugazhi, kakor ta drugi eno beſsedo srezhe ǀ h'slushbi tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ guishnu de letu Imè zelu lepu G. Bogu ſe raima ǀ dokler ſó shiveli s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli, nej ſó bily slatkoſnedizi ǀ Ali zilu maihinu ſe nejde, de bi nebili nagneni hudu ſodit ǀ nej li rejss de greh je ena nepremagana Kuga, Katera je okushla to lepo, inu zhisto Krij zhlovesko, inu sharhe, inu grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila, inu zulu is zeliga sveita en grob je sturila
celo prislov
celo1 prisl. ♦ P: 42 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
celo2 čl. ♦ P: 33 (TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
celo1 -ega posamostaljeno
kar ni spremenjeno, omejeno, okrnjeno; SODOBNA USTREZNICA: celo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov
1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
1.1 izraža polnost, ne samo delnost
2. izraža
2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo
2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: celo končati
celo3 (cilu, celo, celu) členek
1. poudarja pomen besede, na katero se nanaša
1.1 z nikalnico poudarja zanikanost; SODOBNA USTREZNICA: sploh
2. izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2.1 v vprašalnem stavku izraža dvom o veljavnosti trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
3. stopnjuje povedano z dodatno, navadno močnejšo trditvijo; SODOBNA USTREZNICA: celo
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost