díh -a m (ȋ)
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje: šteti dihe; to je bil njegov zadnji dih; pogostnost dihov
// dihanje: stisnil ga je tako močno, da mu je zastajal dih; pridrževati, zadrževati dih; dolgo je zdržal brez diha
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njegov dih na obrazu; grela ga je s toplim dihom; pren., ekspr. zjutraj se je videl dih zemlje nad vlažno črnico
// knjiž. rahlo pihanje, pihljanje: dih večernih sapic; sveži dih z gora
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: pomladni dih; čutim dih smrti; dih novega časa
● ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; brez diha je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; knjiž., ekspr. v tem ni niti diha resnice prav nič
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
díh -a m (ȋ) pogostnost ~ov; pojm. zadrževati ~ dihanje; privzdig. ~ večernih sapic pihljanje; poud.: pomladni ~ |prvo znamenje pomladi|; ~ smrti |bližina smrti|; vztrajati do zadnjega ~a |do smrti|
díh Frazemi s sestavino díh:
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, do zádnjega díha
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, do zádnjega díha
Število zadetkov: 4
Dostopnost