Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dežêla -e ž, rod. mn. stil. deželá (é)
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska; dežela na sončni strani Alp Slovenija / jesen prihaja v deželo
// publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: imeti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele
3. območje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost
♦ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
Pravopis
dežêla -e ž, rod. mn. tudi deželá (é)
1. potovati v tuje ~e; ~ Kranjska; nemška zvezna ~; publ.: sosednje ~e države; ~ vzhajajočega sonca |Japonska|; ~ tisočerih jezer |Finska|
2. |podeželje|: živeti na ~i
Celotno geslo Sinonimni
dežêla -e ž
obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje
SINONIMI:
zastar. dežel, ekspr. deželica, publ. zemlja
GLEJ ŠE SINONIM: država, podeželje
GLEJ ŠE: domovina, domovina, domovina, kolonija, vojvodina, umreti
Celotno geslo Frazemi
dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo
Celotno geslo Pregovori
dežela je sestavina izrazov
V deželi slepih je enooki kralj
V VARIANTI IZRAZOV: Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje
Celotno geslo Etimološki
dežéla -e ž
Pleteršnik
dežéla (dodatek k slovarju), dežéle, -elę́, (Cv., nam. -ę̑).
Pleteršnik
dežéla,* -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
Celotno geslo Pohlin
dežela [dežéla] (dužela) samostalnik ženskega spola

dežela

Celotno geslo Hipolit
dežela samostalnik ženskega spola
Vorenc
dežela ž, F109, Affrica, ẛamorska deshela; agyrta, po desheli klatesh; area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; dictio, derṡhava, ladanîe, deṡhela; Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; externus, vunaini, ptuji, s'ene druge deṡhele; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; Illyris, ſlovénṡka deṡhela; incola arbor, drivú s'ene druge deṡhele; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſredi vodè; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; patria, -dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè glavarji; provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava; regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe; scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti; subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ deṡhelo; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati; terra, -ae, ṡemla, perſt: deṡhela; vestrans, -tis, vaſhe deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
Svetokriški
dežela -e ž dežela: cella njegova deshela im. ed. je polna kobilz ǀ v' Indij je ena deshela im. ed., v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge noſſio ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana, vſakatera deshela im. ed. ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka deſhela im. ed. ǀ nasha deshela im. ed. od ſushe inu sheje nebo konzhana ǀ je s'dalne deshele rod. ed. prishal ǀ ga je bil s'deshele rod. ed. pregnal ǀ Gorje taiſti desheli daj. ed., v' kateri en nepameten Krajl regera ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli daj. ed. ǀ pruti tei deshele daj. ed. te oblube ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo tož. ed. pustiti ǀ Samurizi cello Spansko deſhelo tož. ed. ſo bily obrupali ǀ skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo tož. ed. pride ǀ nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo tož. ed. nasaj prinesli ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli mest. ed., inu v' Shpanskim Krajlevſtvi ǀ kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli mest. ed. ǀ V' shtajerski deshelli mest. ed. je bil en Gospud ǀ eden rajsha pò ptvy deſeli mest. ed. ǀ vſe kar je bilu v'desheli mest. ed. oſianiga ſo bile konzhale ǀ vus Egypt, inu tudi druge deshele im. mn. ob zaſsu taiste velike lakoti … sadosti kruha ſo imele ǀ te druge deſhele im. mn. y napumozh prideio ǀ Trije krajli is dalnih deshel rod. mn. ǀ ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil rod. mn. prishli v' Bethlehem Jeſuſa obyskati ǀ kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam daj. mn. ǀ vſe druge deshele tož. mn. is oroshiom ſo bily premagali ǀ v'dalne deſhele tož. mn. ſo ga bily predali ǀ pobegnio v'gorKejshi desèle tož. mn. ǀ v' mej drugimi Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah mest. mn.
Celotno geslo Megiser
dežela -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
dežela sam. ž ♦ P: 44 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: dežela živih
TERMINOLOGIJA: flegar dežele, obljubljena dežela
Geografija
dežêla -e ž
Črnovrški
dežela
Zadrečki
dežela ž
Celotno geslo Kostelski
dežela gl. dežel
Pravopis
Nôva dežêla -e -e ž, zem. i. (ó é) |dvojni otok v Severnem ledenem morju|: na ~i ~i
novodežêlski -a -o (é; ȇ)
Število zadetkov: 26