Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
demón demóna tudi démon démona samostalnik moškega spola [demón] tudi [démon]
    1. duhovno bitje, ki navadno z zlimi nameni vpliva na človeka in se pojavlja v različnih oblikah, zlasti v nekaterih religijah kot opozicija božjemu
    2. ekspresivno kar je v človeku slabega, težko obvladljivega in ga napeljuje k negativnim, škodljivim mislim, dejanjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Dämon in) lat. daemōn iz gr. daímōn ‛božja moč, bog’ in ‛nižje božanstvo, demon’, iz daíomai ‛delim, razdelim’, prvotno torej *‛tisti, ki deli (usodo)’ - več ...
SSKJ²
demón in démon -a m (ọ̑; ẹ̑)
1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon
// v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni
2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
Pravopis
démon -a tudi demón -a m, člov. (ẹ̑; ọ̑) |nadnaravno bitje|: vera v ~e; poud. ~ v duši |nagnjenost k slabemu|
Celotno geslo Sinonimni
démon -a m
mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo
SINONIMI:
star. duhovin, star. duhovina
GLEJ ŠE SINONIM: hudič1
Celotno geslo Etimološki
dẹ̑mon -a m
Število zadetkov: 5