Fran

demón demóna tudi démon démona samostalnik moškega spola [demón] tudi [démon]

1. duhovno bitje, ki navadno z zlimi nameni vpliva na človeka in se pojavlja v različnih oblikah, zlasti v nekaterih religijah kot opozicija božjemu

2. ekspresivno kar je v človeku slabega, težko obvladljivega in ga napeljuje k negativnim, škodljivim mislim, dejanjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Dämon in) lat. daemōn iz gr. daímōn ‛božja moč, bog’ in ‛nižje božanstvo, demon’, iz daíomai ‛delim, razdelim’, prvotno torej *‛tisti, ki deli (usodo)’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

demón in démon -a m (ọ̑; ẹ̑)
1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon
// v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni
2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

démon -a tudi demón -a m, člov. (ẹ̑; ọ̑) |nadnaravno bitje|: vera v ~e; poud. ~ v duši |nagnjenost k slabemu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

démon -a m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026

dẹ̑mon -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrág -a m (ȃ)
1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo / ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot vzklik: o ti vrag ti; da bi te vrag; vrag te odnesi, vzemi; tristo vragov kosmatih, zelenih / naslikati vraga z rožički, repom in kopiti / iz škatle plane vrag figura na vzmeti, ki predstavlja hudiča
2. ekspr. zloben, hudoben človek: bodi previden, ta vrag je zmožen vsega / ta človek je pravi vrag
// pog., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: niti en vrag ne kupi pri njem; ta vrag se ga večkrat napije / zmeraj dela, piše kakega vraga / vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ vse mogoče stvari / kot psovka: le čakajte, vragi; vrag ti pasji, ne boš več dolgo lajal
3. zastar. sovražnik: ujeti nekaj vragov / naša vojska je premagala vraga
4. pog., ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: ne zganjajte vendar takega vraga zaradi te malenkosti / ta novica je naredila vraga in pol veliko vznemirjenje, zanimanje
5. pog., ekspr. neprijetnosti, težave: gospodar se je vrnil, zdaj bo pa vrag / da, to je tisti vrag, denarja nimamo; no, zdaj pa imamo vraga / boš že videl vraga / v povedni rabi carina, vojska je vrag
6. pog., ekspr., v povedni rabi izraža
a) neprijetnost, težavnost česa: vrag je stati dve uri na mrazu; vrag je, če ti gre vse narobe
b) nezadovoljstvo nad čim: vrag je vse skupaj
7. pog., ekspr., v členkovni rabi izraža
a) s predlogom visoko stopnjo: do vraga vse uniči; pot se od vraga vleče; od vraga hiter je
b) močno zanikanje: vraga veš, kako bo čez pet let; saj je prinesel. Vraga je / vraga kosmatega so plačali, nič
c) v zvezi z vedeti negotovost, nedoločnost: to je izgubil vrag ve kateri človek; kdaj pridejo? Vrag vedi / zdaj so vrag si ga vedi kje; vrag ti ga vedi, kako je bilo
8. pog., ekspr., v zvezi poslati koga, iti, pobrati se k vragu izraža jezno odklonitev prisotnosti koga, zveze s čim: če vam ni prav, se poberite k vragu / pojdi k vragu s svojo zahtevo / ko so mu to povedali, jih je poslal k vragu / elipt. k vragu še denar
9. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža
a) močno čustveno prizadetost: vrag (ga) vedi, kod hodi; kdo, za vraga, te je poslal tja
b) močno zanikanje ali omalovaževanje: vrag, pa tako plačilo
c) podkrepitev trditve: ni vrag, da pridejo; tristo vragov, da je res
č) jezo, nejevoljo nad kom: vrag naj ga vzame; da bi te vrag; kako, za vraga, pa naj jaz to vem
● pog., ekspr. podjetje jemlje, je vzel vrag propada, je propadlo; pog., ekspr. skril sem ga, da ga vrag ne najde prav nihče; pog., ekspr. ko sede za volan, ga obsede vrag postane nepremišljen, izzivalen, divji; pog., ekspr. živega vraga se ne boji prav nikogar; pog., ekspr. izpuliti vragu rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; pog., ekspr. doživeti, narediti vraga in pol zelo veliko; pog., ekspr. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici; pog., ekspr. ta človek je od vraga doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben; pog., ekspr. hiša, kupčija je šla k vragu je propadla; pog., ekspr. tega za vraga ne morem najti nikakor; pog., ekspr. če jih gre pet ali šest, je vendar isti vrag je vseeno; pog., ekspr. odšel je. Vrag z njim izraža jezo in nezadovoljstvo; pog., ekspr. jezditi, voziti kot vrag zelo hitro, dobro; preg. kadar ima vrag mlade, nima nikoli samo enega slabih posledic česa hudega, nezaželenega je navadno več
♦ rib. morski vrag manta; zool. morski vrag morska riba z velikimi usti, ki privablja plen z izrastkom na šibi podobni tvorbi hrbtne plavuti, Lophius piscatorius

vrága pog., ekspr.:
vraga, dajte že enkrat mir; prišel je. Vraga; to je živčnost. Vraga živčnost, strahopetnost; 

prim. vragsigavedi, vragvedi ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrág -a m, člov. (ȃ) olepš. ~ se mu prikazuje |hudič|; slabš. Ta ~ je zmožen vsega |zloben, hudoben človek|; živ., poud. Zmerom dela kakega ~a |kako stvar, kaj|; slabš.: zganjati ~a zaradi malenkosti |hrup, nemir|; imeti ~a |neprijetnosti, težave|; do ~a vse uničiti |popolnoma vse|; iti k ~u |propasti|
vrágovka -e ž, člov. (ȃ) olepš. |hudičevka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrág -a m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026

vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrag je sestavina izrazov

Vrag je odnesel šalo

V VARIANTI IZRAZOV: Hudič je v podrobnostih, Ko ima hudič mlade, jih ima veliko, Nesreča nikoli ne počiva, V sili hudič še muhe žre

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrȃg -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrȃg, m. der Teufel (posebno v kletvicah); — ni je cerkvice, kjer bi vrag ne imel kapelice = der Teufel hat überall sein Spiel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrág -a m vrag, hudič: Tretics kai ani Vrág ne pocſiva TF 1715, 43; da vrág nikakse moucsi nevzeme ABC 1725, A5b; Da Vrág, ſzveit Poginoti more SM 1747, 80; i eden zváſz je vrág KŠ 1771, 287; Eti i vrág na tom hodi BKM 1789, 14; Vrág je nájmre pravo Ejvi KM 1796, 7; Eti i vrág na tom hodi BRM 1823, 90; oſzlobodi od vrága TF 1715, 32; oſzlobodjenyé od vragá KŠ 1754, 114; csi moja ſze hüdou mantrá od vrága KŠ 1771, 51; Oſzloubodo ſzam ſze od vrága SŠ 1796, 6; Trucz Vrági SM 1747, 74; Ka prouti vrági ſcsémo ſztáti KŠ 1754, 63; ogyen, ki je ſzprávleni vrági KŠ 1771, 86; Gda ſze je kvrági nagno BKM 1789, 13; ka vrága povſzud okouli ſzébe má KŠ 1754, 213; i právijo: vragá má KŠ 1771, 36; Tak je vrága obládo BKM 1789, 19; i Vrazjé ſze zovéjo KŠ 1754, 95; Ti vrazjé ſzo ga pa proſzili KŠ 1771, 27; ſteri ſze vrazjé zovéjo KMK 1780, 10; i vrazjé peklénſzki, Pred nász prineſzéjo BKM 1789, 443; Morebiti vrazjé KOJ 1845, 97; Csi bi te ſzveit pun Vrágov bil SM 1747, 79; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika KŠ 1754, 10b; Nyegovo vragouv zgányanye KŠ 1771, 37; Gláve ſztrasnim vrágom Naj klácsi BKM 1789, 17; Stera vragé razdreſzeli KŠ 1754, 258; vragé zgányajte KŠ 1771, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrag [vrȃg vrȃga] samostalnik moškega spola

hudi duh, hudič vrag

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrag (vrag, vrak) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vrag m, F2, diabulus, hudyzh, ṡludi, vrág, toṡhnyk graecè. Sap:2; lymphatus, -a, -um, obſeden od vraga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrag -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrag sam. m ♦ P: 20 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, *P 1563, KB 1566, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TT 1577, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584-Reg3, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrag

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.

vrag ► vˈraːk vˈraːga m, mn. vraˈgȯːvė, star. vˈraːi̯zė

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 7. 2026.