doživétje -a s (ẹ̑)
1. kar kdo doživi, s čustvi dojame: to doživetje ga je močno pretreslo; duhovno, notranje, osebno doživetje; močno, resnično doživetje; pesniško, umetniško doživetje; doživetje lepote, umetniškega dela / nav. ekspr.: naše gore so mu bile edinstveno doživetje; mesto je bilo zanje pravo doživetje; slika mu je bila posebno doživetje; šola je otroku veliko doživetje
// doživljaj: doživetja na potovanju; napisati reportažo o doživetjih in vtisih
2. glagolnik od doživeti: doživetje strahu v sanjah; doživetje vojne
♦ pravn. zavarovanje za doživetje zavarovanje, pri katerem se izplača določena vsota, ko poteče pogodbena doba ali ko doseže zavarovanec določeno starost
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravo
Število zadetkov: 3
Dostopnost