Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
hitéti -ím nedov., hítel (ẹ́ í)
1. hitro se premikati: ljudje hitijo mimo; hiteti za kom; hiteti z avtomobilom; hiteli so, kar so jih noge nesle / knjiž. oblaki hitijo po nebu / hiteti k sosedu; hiteti na vlak, v mesto; hiteti po bližnjici; hiteti domov; z namenilnikom hiteti kosit, naznanit novico / hiteti po opravkih; pren. misli mu hitijo k dekletu
// nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas hiti; dnevi hitijo
2. hitro delati, opravljati kaj: delavci zelo hitijo; frizerka že ves dan hiti, da bi ustregla vsem strankam; hiteti z delom; z nedoločnikom hiteti kositi, pospravljati, pripovedovati
● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. Saj res, saj res, je hitela hitro govorila, odgovarjala; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom
    hitèč -éča -e:
    hiteč v mesto, sem ga srečal; v vse smeri hiteči potniki
SSKJ²
têči têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é)
1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo
// premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici
2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr. ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika
// neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se
// neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče
3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi
4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje
5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče
6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno
7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice
8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati
// ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati
// nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo
9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino
● ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva
♦ šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov
    tekóč -a -e:
    tekoč domov, je srečal soseda; promet je tekoč; tekoča hrana; poročati o tekočih zadevah; voda, tekoča iz pipe; učenec, sposoben tekočega branja; tekoče gorivo; tekoče leto
    ●     tekoči trak delovni postopek, pri katerem se predmet pomika od enega delovnega mesta do drugega, vmes pa mora vsak delavec opraviti svoj del delovnih opravil; ekspr. težave so si sledile kar na tekočem traku, po tekočem traku hitro druga za drugo; tekoča številka številka, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; publ. tekoče zlato nafta
    ♦     ekon. tekoči izdatki izdatki v tekoči krajši časovni enoti; fin. tekoči račun nekdaj račun, ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; tekoče obresti obresti od enega do drugega obračuna; fiz., kem. tekoče agregatno stanje agregatno stanje, v katerem snov nima sama svoje oblike, ima pa gladino; mont. tekoči pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; teh. tekoči kisik pri nizki temperaturi utekočinjeni kisik; tekoči kristali tekočina iz molekul, ki so v prostoru urejene; tekoče stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. tekoča paginacija paginacija, ki se nadaljuje v naslednji številki revije, zvezka; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino; prisl.: tekoče brati, govoriti; sam.: priti z delom na tekoče v stanje, ko se delo opravlja brez zaostanka, sproti; biti z dogodki na tekočem biti seznanjen z dogodki brez zamude, sproti
Pravopis
hitéti -ím nedov. híti -íte, -èč -éča; hítel -éla, -èt/-ét; hitênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ na vlak, v mesto; ~ mimo; ~ pri delu; ~ pomagat; ~ kositi |hitro kositi|
Celotno geslo Sinonimni
hitéti -ím nedov.
1.
izraža hitro premikanje v določeni smeri
SINONIMI:
hitro iti, ekspr. bezljati, ekspr. bežati, ekspr. brzeti, ekspr. burjati, ekspr. dirjati, pog. dirkati, ekspr. divjati, knj.izroč. drčati, ekspr. drveti, ekspr. dvizati se, ekspr. galopirati, knj.izroč. hitevati, star. nagliti, ekspr. noreti, nar. paščiti se, knj.izroč. pohitevati, star. spešiti, star. speti2, sleng. šibati2, ekspr. teči, ekspr. vihrati, zastar. žuriti se
2.
hitro delati, opravljati kaj
SINONIMI:
ekspr. divjati, ekspr. dvizati se, star. nagliti, ekspr. noreti, star. spešiti, nar. viti1
GLEJ ŠE SINONIM: minevati
Celotno geslo Vezljivostni G
hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.
4.1.

Hitel je na izpit.
Celotno geslo Pregovori
hiteti je sestavina izrazov
Hiti počasi
V VARIANTI IZRAZOV: Čas teče
Celotno geslo Etimološki
hitẹ́ti – glej híter
Pleteršnik
hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.
Prekmurski
hitèti -ím nedov. hiteti: Hitim, ni sze ne müdim TA 1848, 101; Tejlo na ſzpanyé hiti KŠ 1754, 250; Lajos po mourji hiti KOJ 1848, 46; Potok v-dôl hiti KAJ 1870, 107; kama tak hítite BKM 1789, 450; Ki hitijo gresiti BRM 1823, 404; Hiti mi na pomagáj BKM 1789, 290; Hiti mi na pômocs TA 1848, 32; deca moja, hitte prek KAJ 1870, 165; Ti szi vsze doprineszti hito KAJ 1848, 87; je pa v-Ázio hito KOJ 1845, 5; Ár je híto csi bi nyemi mogoucse bilou, kaj bi KŠ 1771, 405; Nê je híto, nego je ômurno KAJ 1870, 143; Z-punov radosztjov je hítila domô KAJ 1870, 13; Zaka ſzi hitio odidti BRM 1823, 239; z-máterjov szo nyemi prôti hitili KAJ 1870, 165
Celotno geslo Pohlin
hiteti [hitẹ́ti hitím] nedovršni glagol

hiteti

Celotno geslo Hipolit
hiteti glagol

PRIMERJAJ: hitejoč, hiteč

Vorenc
hiteti nedov., F26, accélerare, hitéti; adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; approperare, hitéti, hitru ſturiti, hitru priti, hitru hoditi; aſsectari, ẛa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati, vernu ſpremlovati; celerare, hitéti; deproperare, cilú mozhnu hiteiti; festinans, kir hity; festinare, hiteti, hiteiti; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; insector, tá kateri ṡa enim hity, hitru grè, ali ṡa nym tezhe; insectus, -a, -um, kateri sa enim grè, ali hyti, ali tezhe; insequens, kateri pody, ali sa enim hity, inu tezhe; insequi, poditi, naprei gnati, tirati, sa enim tezhi hiteiti; manicare, pro accelerare, hiteiti. Luc:21; maturare, hiteiti, ſe nemuditi; maturare fugam, hitéti k'beṡhanîu; persequi, ṡa enim hitéti, poditi, tirati, preganîati; praecelerare, naprei hiteiti; praefestinare, prevezh hitéti, ſylnu hitéti, preṡgudai hiteiti; properare, hiteiti; properatò opus est, je treiba hiteiti; prosequi, ṡa enim hoditi, ali hiteiti
Svetokriški
hiteti nedov. hiteti: nimash taku hitejti nedol. shivat, de kumaj try dny shuline noſſio (V, 34) ǀ Angely ſo hiteli del. mn. m shivat, inu taku rekozh is Angelzou shnidary ratali (V, 32)
Celotno geslo Megiser
hiteti nedovršni glagol
Besedje16
hiteti glag. nedov. ♦ P: 24 (TT 1557, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
hiteti
Zadrečki
hiteti nd.
Celotno geslo Kostelski
hiteti ► ˈxitat -an nedov.
Pravopis
têči têčem nedov. têci -íte, tekóč; tékel têkla, tèč/têč; (tèč/têč) (é) Čas ~e; Dela ~ejo po načrtu; Meja ~e po reki; Stroj mirno ~e; Voda ~e čez jez; poud. ~ po opravkih |hitro iti|; brezos. Iz rane mu ~e
Celotno geslo Sinonimni
têči têčem nedov.
1.
premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage
SINONIMI:
ekspr. brusiti noge, ekspr. brusiti pete, ekspr. cvirnati jo, ekspr. cvreti jo, ekspr. dirjati, ekspr. leteti, ekspr. sprintati, ekspr. ucvirati jo
2.
premikati se tako, kot je značilno za tekočino
SINONIMI:
ekspr. brzeti, knj.izroč. strujati, knj.izroč. strujiti, knj.izroč. točiti se1
3.
brezos. s prislovnim določilom izraža, da se na mestu, imenovanem v določilu, v manjši meri pojavlja tekočina
SINONIMI:
4.
neprenehoma, brez prekinitve se nadaljevati, razvijati
SINONIMI:
publ. biti v teku, pog. iti, knj.izroč. potekati
GLEJ ŠE SINONIM: bežati, delovati, hiteti, iztekati, minevati, potekati, potekati, pretakati se
GLEJ ŠE: tek1, tek1, drncati
Število zadetkov: 751