Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
izparína -e ž (í)
nav. mn. kar izpari: zrak je nasičen z izparinami; alkoholne izparine; kuhinjske izparine
// kar se izloča iz telesa skozi kožo, z dihanjem: človeške izparine; izparine bolnikov; vonj po telesnih izparinah
Pravopis
izparína -e ž, snov. (í) alkoholne ~e
Celotno geslo Sinonimni
izparína -e ž
kar nastane, ko se kaj spremeni iz tekočega stanja v plinastopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. izpara, knj.izroč. izparica
Pravopis
živáhen -hna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ otrok; ~a ulica
živáhnost -i ž, pojm. (á)
SSKJ²
živáhnost -i ž (á)
lastnost, značilnost živahnega: otrok ne kaže živahnosti; njena neprisiljena, mladostna živahnost / živahnost kretenj / vnašati živahnost v pogovor / na trgu je živahnost pojemala
Celotno geslo Sinonimni
živáhnost -i ž
dejstvo, da ima kdo veliko življenjske moči in jo kaže v delovanju, govorjenju, mišljenjupojmovnik
SINONIMI:
zastar. bodrost, ekspr. dinamičnost, ekspr. ognjevitost, ekspr. poskočnost, ekspr. razboritost, ekspr. temperament, ekspr. temperamentnost, knj.izroč. verva, ekspr. živost
Pleteršnik
živáhnost, f. die Lebhaftigkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
Pravopis
duhovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ govornik
duhovíta -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) povedati kakšno ~o
duhovítost -i ž, pojm. (ȋ) biti znan po ~i; števn. smejati se ~im |šalam, domislicam|
Celotno geslo eSSKJ
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
SSKJ²
duhovítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost duhovitega: očarala jo je njegova duhovitost; bil je znan po duhovitosti; igriva, prirojena duhovitost / novela je polna duhovitosti / smejali so se njegovim duhovitostim šalam, domislicam
Celotno geslo Sinonimni
duhovítost -i ž
sposobnost biti domiseln in šaljiv obenempojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. espri, knj.izroč. iskrivost
GLEJ ŠE SINONIM: domislica
Celotno geslo Etimološki
duhovȋtost – glej dȗh
Pleteršnik
duhovȋtost, f. die Geistreichheit, nk.
SSKJ²
špírit -a m (ȋ)
alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špirit
● šport. žarg. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarel
♦ farm. lesni špirit metanol, metilalkohol
Pravopis
špírit -a m, snov. (ȋ) mazati s ~om; gorilnik na ~
Celotno geslo Sinonimni
špírit -a m
alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačahpojmovnik
SINONIMI:
gorilni špirit, kem. etanol, kem. etilalkohol, kem. etilni alkohol
GLEJ ŠE SINONIM: etanol
GLEJ ŠE: gorilnik, kuhalnik, metanol, zastarel
Celotno geslo Etimološki
špȋrit -a m
Pleteršnik
špīrit, m. = spirit, der Spiritus.
SSKJ²
razúm -a m (ȗ)
sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: razum je njegova odlika; zaradi starosti mu peša razum; imeti, izgubiti razum; vsi so občudovali očetov razum / delati z razumom; vse presoja s hladnim razumom; ekspr. preblisk zdravega razuma / ekspr.: vse to je ustvaril človekov razum; z razumom obdarjeno bitje človek
● ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati
♦ filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev
// miselno-spoznavna stran človeka: pri njem razum prevladuje nad čustvom; ekspr. poslušati razum; uskladiti čustva in razum
Pravopis
razúm -a m, pojm. (ȗ) uskladiti ~ s čustvi; delati z ~om
Število zadetkov: 117