Zadetki iskanja
duhôvnik -a m (ó)
kdor opravlja bogoslužje: duhovnik mašuje; župnija je dobila novega duhovnika; katoliški, pravoslavni duhovnik; poganski duhovniki / vojaški duhovnik; pogreb brez duhovnika civilni pogreb; pren., ekspr. postal je duhovnik in apostol revolucionarne miselnosti
kdor opravlja bogoslužje: duhovnik mašuje; župnija je dobila novega duhovnika; katoliški, pravoslavni duhovnik; poganski duhovniki / vojaški duhovnik; pogreb brez duhovnika civilni pogreb; pren., ekspr. postal je duhovnik in apostol revolucionarne miselnosti
duhôvnik -a m
1.
kdor opravlja katoliško bogoslužje

SINONIMI:
ver. božji namestnik, star. cerkvenec, star. cerkvenjak, knj.izroč. častiti1, star. častiti gospod, slabš. črna suknja, slabš. črnosuknjar, slabš. črnosuknjež, slabš. črnuh, star. duhoven, star. duhovni gospod, star. duhovni oče, šalj. dušebrižnik, star. dušni pastir, slabš. fajmošter, slabš. far, ver. klerik, star. mašnik, nar. nunc, slabš. pop2, slabš. popič, knj.izroč. prečastiti1, star. služabnik božji, star. svečenik
2.
dühòvnik -a m duhovnik: Sztári zamedlani Dühovnik KOJ 1845, 3; Návod dühovnika KAJ 1848, VI; Szvétoga Benedeka Fare Dühovniki KM 1796, 1; Dühovnikov KAJ 1848, VIII
abbé -ja [abé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
Število zadetkov: 13