gledálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) televizijski ~; poud. biti ~ pri dogodku |nedejaven opazovalec|
gledálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
gledálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
gledálka -e [gledau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki gleda, navadno kot udeleženka različnih predstav, prireditev: marsikatera gledalka je med predstavo jokala; redna gledalka oddaje; gledalke telenovel / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in cenjeni gledalci
ženska, ki gleda, navadno kot udeleženka različnih predstav, prireditev: marsikatera gledalka je med predstavo jokala; redna gledalka oddaje; gledalke telenovel / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in cenjeni gledalci
Gledališče
gledavka samostalnik ženskega spola
Število zadetkov: 6
Dostopnost